Abraham Lincoln

Abraham Lincoln
Portret
16. predsednik Združenih držav Amerike
Na položaju
4. marec 1861 – 15. april 1865
PodpredsednikHannibal Hamlin (1861-1865); Andrew Johnson (marec-april 1865)
PredhodnikJames Buchanan
NaslednikAndrew Johnson
Osebni podatki
Rojstvo12. februar 1809({{padleft:1809|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][2][…]
Sinking Spring Farm[4][5]
Smrt15. april 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…] (56 let)
Petersen House, Washington D.C.[7]
NarodnostZdružene države Amerike Američan
Politična strankaStranka vigovcev, Republikanska stranka
ZakonciMary Todd Lincoln
Poklicpolitik, poštni upravnik, pravnik, državnik, kmet, častnik, pisatelj
Verska opredelitev
neopredeljen
Podpis

Abraham Lincoln (tudi Abe Lincoln, »Pošteni Abe« (angleško Honest Abe) in »Veliki emancipator« (Great Emancipator), ameriški politik, * 12. februar 1809, Sinking Spring Farm pri Hodgenvillu, okrožje Hardin, Kentucky, ZDA, † 15. april 1865, Washington.

Lincoln je bil 16. predsednik Združenih držav Amerike (od leta 1861 do 1865) in prvi republikanski predsednik. Močno je nasprotoval širjenju suženjstva v zvezna ozemlja, zato je njegova zmaga na predsedniških volitvah leta 1860 še podkrepila razdelitev naroda na dva dela. Pred njegovo umestitvijo marca 1861 se je sedem južnih suženjskih zveznih držav odcepilo od ZDA, ustanovilo Konfederacijske države Amerike ter v upravljanje prevzelo trdnjave ter drugo lastnino ZDA in njene vojske na svojem ozemlju. Ti dogodki so kmalu privedli do ameriške državljanske vojne.

Lincoln je bil prekaljen politik, ki je s spretnim uravnotežanjem nasprotujočih si mnenj in usmerjanju medsebojno sovražnih skupin k skupnemu cilju pripeljal vojno do zmage ZDA nad odcepljenimi konfederacijskimi državami. Njegove vodstvene sposobnosti so se izkazale v diplomatskem ravnanju z obmejnimi suženjskimi zveznimi državami na začetku bojev, v zavrnitvi poskusa kongresa, da bi ponovno uredil Lincolnov predsedniški kabinet (1862), v številnih govorih in objavah, ki so pripomogli k mobilizaciji severnih držav ter v zavrnitvi miru v predsedniški kampanji leta 1864. Nekateri ga grajajo zaradi izdajanja izvršnih ukazov, nasprotujočih habeas corpus ter zapiranja nasprotujočih vladnih uradnikov in nekaterih založnikov.

Lincoln je imel močan vpliv na politične in družbene ustanove ZDA. Njegovo najpomembnejše dejanje je bilo tu morda osnovanje pogojev za večjo centralizacijo moči v zvezni vladi in oslabitev moči vlad posameznih zveznih držav, čeprav to ni dorečeno. Zvezna vlada je bila po t. i. rekonstrukciji ponovno oslabljena, sodobna administrativna zvezna država pa je nastala šele z Rooseveltovim New Dealom 70 let kasneje. Lincoln je bil tudi predsednik, ki je zahvalni dan proglasil za narodni praznik, ustanovil ministrstvo za poljedelstvo (čeprav ne na nivoju kabineta), prenovil narodno bančništvo in banke ter za zvezni državi priznal Zahodno Virginijo in Nevado. Prav tako je s podpisom Zakona o zemlji priseljencev (Homestead Act) leta 1862 spodbudil prizadevanja za naselitev belcev na ameriškem Zahodu. Kakorkoli, najbolj slovi po ključni vlogi pri ukinitvi suženjstva v ZDA z uzakonitvijo Razglasa o odpravi suženjstva (Emancipation Proclamation), ki je pripravil tla za popolno odpravo le-tega.

  1. 1,0 1,1 Current R. N. Encyclopædia Britannica
  2. 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. http://www.history.com/this-day-in-history/abraham-lincoln-is-born
  4. https://www.nps.gov/abli/planyourvisit/sinkingspringfarm.htm
  5. http://www.abraham-lincoln-history.org/early-life/
  6. https://www.pbs.org/newshour/health/april-15-1865-tragic-last-hours-abraham-lincoln
  7. http://web.archive.org/web/20210706062354/https://www.fords.org/visit/historic-site/petersen-house/

Developed by StudentB