Back Афӷанисҭан Abkhazian Afghanistan ACE Афгъанистан ADY Afghanistan Afrikaans Afghanistan ALS አፍጋኒስታን Amharic Afghanistan AMI Afganistán AN Afghanistan ANG अफगानिस्तान ANP

Afganistan

Islamski emirat Afganistan
dari: افغانستان (Afġānestān)
pašto: افغانستان (Afġānistān)
Zastava Afganistana
Geslo: »Ni boga razen Alaha. Mohamed je njegov prerok.«
Himna: Dā də bātorāno kor
Lega Afganistana
Glavno mestoKabul
34°31′N, 69°08′E
Uradni jezikipaštunščina, perzijščina (dari)
Demonim(i)Afganistanec, Afganistanka
VladaAfganistan Islamska republika Afganistan (de jure)
Islamski emirat Afganistan (de facto)
Nastanek
• Hotakijska monarhija
1709
• Duransko cesarstvo
1747
• Emirat Afghanistan
1823
• Dost Mohamed Kan združi Afganistan
27. maj 1863
• Osamosvojitev
19. avgust 1919
• Kraljevina Afganistan
9. junij 1926
• Republika Afganistan (1973–1978)
17. julij 1973
• Demokratična republika Afganistan
27–28 april 1978
• Islamska država Afganistan
28. april 1992
• Islamski emirate Afganistan (1996–2001)
27. september 1996
• Islamska republika Afganistan
26. januar 2004
• Obnova Islamskega Emirata
15. avgust 2021
Površina
• skupaj
652.230 km2 (40.)
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena 2023
41.128.771[1] (37.)
BDP (ocena 2020)
• skupaj (PKM)
81,007 milijarde $[2]
• na preb. (PKM)
2459 $ (179.)
HDI (2022)Rast 0,462[3][4]
 · 182.
Valutaafgani (AFN)
Časovni pasUTC +4:30
• poletni
UTC +4:30
Klicna koda93
Internetna domena.af
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »country_code«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »HDI_category«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »population_density«

Afganistan, uradno Islamski emirat Afganistan je država brez izhoda na morje na stičišču Srednje in Južne Azije. Na vzhodu in jugu meji na Pakistan, na zahodu na Iran, na severozahodu na Turkmenistan, na severu na Uzbekistan, na severovzhodu na Tadžikistan ter na severovzhodu in vzhodu na Kitajsko. Država zavzema 652.864 kvadratnih kilometrov površine in je pretežno gorata z ravninami na severu in jugozahodu, ki ju ločuje gorovje Hindukuš. Kabul je glavno in največje mesto države. Glede na pregled svetovnega prebivalstva je od leta 2023 prebivalstvo Afganistana 43 milijonov. Nacionalni statistični urad Afganistana je leta 2020 ocenil prebivalstvo na 32,9 milijona.[5]

Človeška prisotnost v Afganistanu sega v obdobje srednjega paleolitika. Dežela, ki jo popularno imenujejo pokopališče imperijev,[6] je bila priča številnim vojaškim akcijam, vključno s tistimi Perzijcev, Aleksandra Velikega, Maurijskega cesarstva, arabskih muslimanov, Mongolov, Britancev, Sovjetske zveze in ZDA koaliciji na čelu. Afganistan je služil tudi kot vir, iz katerega so se med drugim dvignili Grško-baktrijsko kraljestvo in Mogulski imperij, ki so oblikovali velike imperije.[7] Zaradi različnih osvajanj in obdobij v iranski in indijski kulturni sferi je bilo območje središče zoroastrstva, budizma, hinduizma in kasneje islama.[8] Moderna država Afganistan se je začela z afganistanskim Duranskim cesarstvom v 18. stoletju,[9] čeprav Dost Mohammad Kan včasih velja za ustanovitelja prve moderne afganistanske države.[10] Afganistan je postal tampon država v Veliki igri med Britanskim imperijem in Ruskim imperijem. Iz Indije so si Britanci poskušali podrediti Afganistan, a so bili v prvi anglo-afganistanski vojni odbiti; druga anglo-afganistanska vojna je prinesla britansko zmago. Po tretji anglo-afganistanski vojni leta 1919 se je Afganistan osvobodil zunanje politične hegemonije in leta 1926 postal neodvisna Kraljevina Afganistan. Ta monarhija je trajala skoraj pol stoletja, dokler ni bil leta 1973 strmoglavljen Zahir šah, po katerem je ustanovljena Republika Afganistan (1973–1978).

Od poznih 1970-ih so v zgodovini Afganistana prevladovale obsežne vojne, vključno z državnimi udari, invazijami, upori in državljanskimi vojnami. Konflikt se je začel leta 1978, ko je komunistična revolucija vzpostavila socialistično državo (ki je bila sama odgovor na diktaturo, vzpostavljeno po državnem udaru leta 1973), poznejši notranji spopadi pa so spodbudili Sovjetsko zvezo, da je leta 1979 napadla Afganistan. Mudžahidi so se borili proti Sovjetom v sovjetsko-afganistanski vojni in nadaljevali medsebojni spopadi po umiku Sovjetov v 1989. Talibani so nadzorovali večino države do leta 1996, vendar je bil njihov Islamski emirat Afganistan pred strmoglavljenjem v invaziji ZDA na Afganistan leta 2001 slabo mednarodno priznan. Talibani so se vrnili na oblast leta 2021 po zavzetju Kabula in s tem končali vojno 2001–2021.[11] Talibanska vlada ostaja mednarodno nepriznana.[12]

Afganistan je bogat z naravnimi viri, vključno z litijem, železom, cinkom in bakrom. Je drugi največji proizvajalec konopljine smole[13] in tretji največji proizvajalec žafrana[14] in kašmirja.[15]

Država je članica Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje in ustanovna članica Organizacije za islamsko sodelovanje. Zaradi posledic vojne v zadnjih desetletjih se je država soočala z visoko stopnjo terorizma, revščine in podhranjenosti otrok. Afganistan ostaja med najmanj razvitimi državami na svetu, saj je po indeksu človekovega razvoja na 180. mestu. Afganistanski bruto domači proizvod (BDP) znaša 81 milijard dolarjev po pariteti kupne moči in 20,1 milijarde dolarjev po nominalni vrednosti. Od leta 2020 je njen BDP na prebivalca med najnižjimi v vseh državah.

  1. ↑ »World Bank Open Data«. World Bank Open Data. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2023. Pridobljeno 27. aprila 2024.
  2. ↑ »Afghanistan«. International Monetary Fund. Arhivirano iz spletišča dne 1. maja 2023. Pridobljeno 1. maja 2023.
  3. ↑ »Human Development Report 2023/24«. United Nations Development Programme. 13. marec 2024. Arhivirano iz spletišča dne 19. marca 2024. Pridobljeno 22. marca 2023.
  4. ↑ Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene (PDF). United Nations Development Programme. 15. december 2020. str. 343–346. ISBN 978-92-1-126442-5. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  5. ↑ د هېواد د وګړو اټکل برآورد نفوس کشور1399 [Estimated Population of Afghanistan 2020–21] (PDF) (poročilo) (v arabščini in angleščini). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 3. julija 2020. Pridobljeno 1. julija 2020.
  6. ↑ Pillalamarri, Akhilesh. »Why Is Afghanistan the 'Graveyard of Empires'?«. The Diplomat. Arhivirano iz spletišča dne 11. avgusta 2021. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  7. ↑ Griffin, Luke (14. januar 2002). »The Pre-Islamic Period«. Afghanistan Country Study. Illinois Institute of Technology. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2001. Pridobljeno 14. oktobra 2010.
  8. ↑ »Professing Faith: Religious traditions in Afghanistan are diverse«. 16. september 2021. Arhivirano iz spletišča dne 6. oktobra 2021. Pridobljeno 1. novembra 2021.
  9. ↑ »Afghanistan: the land that forgot time«. The Guardian. 26. oktober 2001. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2021. Pridobljeno 14. decembra 2021.
  10. ↑ »DŌST MOḤAMMAD KHAN«. Encyclopaedia Iranica. 1995. Arhivirano iz spletišča dne 29. aprila 2011. Pridobljeno 8. februarja 2023.
  11. ↑ Watkins, Andrew H. (november 2021). Cruickshank, Paul; Hummel, Kristina (ur.). »An Assessment of Taliban Rule at Three Months« (PDF). CTC Sentinel. West Point, New York: Combating Terrorism Center. 14 (9): 1–14. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 29. novembra 2021. Pridobljeno 29. novembra 2021.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. ↑ »The Taliban: Unrecognized and unrepentant«. Middle East Institute. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2022. Pridobljeno 18. oktobra 2022.
  13. ↑ »Morocco seizes over 840 kg of cannabis – Xinhua | English.news.cn«. Xinhua News Agency. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2022. Pridobljeno 18. oktobra 2022.
  14. ↑ »Afghanistan's Saffron on Media | AfGOV«. mail.gov.af. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2023. Pridobljeno 18. oktobra 2022.
  15. ↑ »Taliban Takeover Puts Afghanistan's Cashmere, Silk Industries at Risk«. The Business of Fashion. 25. avgust 2021. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2022. Pridobljeno 18. oktobra 2022.

Developed by StudentB