Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Sama zgodovina alkimije sega v stari Egipt, kjer so znali pridobivati kovine iz rud, pripravljali strupe in zdravila iz rastlin, ponarejali drage kamne in izdelovali umetna barvila. Alkimija je bila prakticirana tudi v antični Grčiji, Rimskem imperiju, Indiji, Kitajski, Japonski, Koreji in Perziji, kjer naj bi po nekaterih podatkih nastale temeljne ideje alkimije.[1]
Njihovo znanje so prevzeli Arabci, ki so ga nato razširili po Evropi. Evropejci so uporabljali alkimijo za iskanje kamna modrosti in eliksir življenja. V začetku 18. stoletja je alkimija postala zastarela, njeno mesto pa je prevzela kemija.
S praktičnega vidika je alkimija omogočila razvoj osnov anorganske kemije, še posebej postopkov, opreme ter analize in uporabe različnih snovi.