Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.[1] Izraz izhaja iz grške besede ἀμφότεροι (amfoteroi), ki pomeni »oba«. Amfoterni so oksidi in hidroksidi mnogih kovin, na primer cinka, kositra, svinca, aluminija in berilija in večine polkovin.
Drugi razred amfoternih spojin so amfiprotične molekule, ki lahko donirajo (oddajo) ali akceptirajo (sprejmejo) proton. Takšne so na primer amino kisline in proteini, ki imajo amino in karboksilno skupino in samoionizirajoče spojine, kakršna sta voda in amonijak.