Aprilska vojna | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del druge svetovne vojne | |||||||
Načrt napada na Kraljevino Jugoslavijo. | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Kraljevina Jugoslavija |
Sile osi: | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Milorad Petrović Milan Nedić Dušan Trifunović Borivoje Mirković Dušan Simović |
Maximilian von Weichs Wilhelm List Vittorio Ambrosio Ante Pavelić | ||||||
Moč | |||||||
850.000 | 700.000 | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
Več tisoč mrtvih civilistov in vojakov 254.000-345.000 ujetih od Nemcev, 30.000 od Italijanov, 49 uničenih letal, 103 mrtvih pilotov, 211 zajetih letal, 3 rušilci in 3 podmornice so zajete. |
Nemčija: 151 mrtvih 392 ranjenih 15 pogrešanih. 60+ letal je uničenih 70 letalcev je mrtvih ali pogrešanih Italija: 3.324 mrtvih ali ranjenih, 10+ letal je uničenih. |
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo. Nemci in njihovi zavezniki so za napad pripravili okoli dva milijona dobro oboroženih vojakov, ki so državo napadli iz smeri Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. Slabo oborožena in demoralizirana jugoslovanska vojska proti šestkrat močnejšemu sovražniku ni imela nobenih možnosti za zmago, zato je 17. aprila 1941, po tem ko sta vlada in kralj zbežala iz države, podpisala brezpogojno kapitulacijo. Sočasno z Jugoslavijo so Nemci napadli tudi Grčijo (načrt Marita) in tako dokončno zagospodarili na balkanskem polotoku.