Avstrija

Republika Avstrija
Republik Österreich
Zastava Avstrije
Zastava
Himna: 
Lega Avstrije (temno zelena) - na Evropski celini (siva) - v Evropski uniji (svetlo zelena)
Lega Avstrije (temno zelena)
- na Evropski celini (siva)
- v Evropski uniji (svetlo zelena)
Lega Avstrije
Glavno mestoDunaj
48°12′N 16°21′E / 48.200°N 16.350°E / 48.200; 16.350
Uradni jezikinemščina
Priznani regionalni jezikislovenščina, gradiščanščina, madžarščina1
Demonim(i)Avstrijec, Avstrijka
Vladaparlamentarna republika
• predsednik:
Alexander Van der Bellen[1]
• kancler:
Karl Nehammer
neodvisnost:
• uveljavitev Avstrijske državne pogodbe
27. julij 1955
26. oktober 1955
Površina
• skupaj
83.883 km2 (112.)
• voda (%)
1,7
Prebivalstvo
• popis 2023
9.104.992
• gostota
109/km2 (78.)
BDP (ocena 2018)
• skupaj (nominal.)
477,672 milijarde USD (29.)
• skupaj (PKM)
461,432 milijarde USD
• na preb. (nominal.)
53.764 USD (13.)
• na preb. (PKM)
51.936 USD (17.)
Gini (2021)Positive decrease 26,7[2]
nizek
HDI (2021)Rast 0,916
zelo visok · 25.
Valutaevro () 2 (EUR)
Časovni pasUTC +1 (CET)
• poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda43
Internetna domena.at 3
  1. slovenščina, hrvaščina in madžarščina so uradno priznani regionalni jeziki, avstrijski znakovni jezik pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi.
  2. Pred 1999: avstrijski šiling.
  3. Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam članicam Evropske unije.

Republika Avstrija (nemško Republik Österreich, nemška izgovorjava: ) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.[3] Avstrija meji na Lihtenštajn in Švico na zahodu, Italijo in Slovenijo na jugu, Madžarsko in Slovaško na vzhodu ter Nemčijo in Češko na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883 km²; na njem prevladuje alpsko podnebje, prisotno pa je tudi celinsko podnebje. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada Alpam; le 32 % ozemlja države leži pod 500 m, najvišji vrh pa je Veliki Klek (Großglockner) z 3.798 m n. m.[4]

Večina prebivalstva govori bavarsko narečje nemščine;[5] uradni jezik države je avstrijska nemščina[6] v standardni obliki.[7] Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z narodnostnimi manjšinami še gradiščanščina, madžarščina in slovenščina.[4]

Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov Habsburške dinastije, ko je bilo ozemlje države večinoma del Svetega rimskega cesarstva. Od časa reformacije je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo protestantizem kot izgovor za upor. Tridesetletna vojna, vpliv Kraljevine Švedske in Francije, vzpon Prusije in napoleonske vojne so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v Severni Nemčiji, na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V 17. in 18. stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil[8][9] in, kot odgovor na Napoleonovo kronanje za francoskega cesarja, so leta 1804 uradno proglasili Avstrijsko cesarstvo. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v bitki pri Königgrätzu med avstrijsko-prusko vojno je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v Avstro-Ogrsko. Po francoskem porazu v francosko-pruski vojni leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega Nemškega cesarstva, čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med krizo leta 1914, ki je sledila atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda, je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu Srbiji, kar je na koncu sprožilo Prvo svetovno vojno.

Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika Nemška Avstrija (Deutschösterreich) kot poskus združevanja z Nemčijo, vendar so ji to prepovedali na podlagi sporazuma iz Saint-Germaina iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S pripojitvijo (Anschluss) jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila nacistična Nemčija.[10] To je trajalo do konca Druge svetovne vojne leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli zavezniki in ponovno vzpostavili njeno demokratično ustavo. Z avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.[11]

Danes je Avstrija parlamentarna predstavniška demokracija, ki jo sestavlja devet zveznih dežel.[4][12] Njeno glavno in največje mesto z 1,9 milijona prebivalci je Dunaj.[4][13] Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s kosmatim domačim proizvodom na prebivalca 46.330 USD (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po indeksu človekovega razvoja. Od leta 1955 je Avstrija članica Organizacije združenih narodov,[14] Evropske unije od leta 1995,[4] in ena od ustanovnih članic OECD.[15] Avstrija je od 1995 podpisnica Schengenskega sporazuma,[16] in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, evro.

Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, industrija 29 % in kmetijstvo 2 %.[17] Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za Nemčijo in Italijo tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.[18] Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.[19]

  1. »Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen«. Delo d.d. 23. maj 2016. Pridobljeno 23. maja 2016.
  2. »Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey«. Eurostat. Pridobljeno 21. junija 2022.
  3. »Bevölkerungsstand und −veränderung«. Statistik Austria. 19. maj 2011. Pridobljeno 24. julija 2011.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 »Austria«. The World Factbook. Central Intelligence Agency. 14. maj 2009. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2009. Pridobljeno 31. maja 2009.
  5. »Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland« (PDF). Statistik Austria. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 13. novembra 2010. Pridobljeno 17. novembra 2010.
  6. »German Written Language«. listlanguage.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2015. Pridobljeno 5. aprila 2015.
  7. »Austria«. Encyclopædia Britannica. 31. maj 2009. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2009. Pridobljeno 31. maja 2009.
  8. Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page 247, David Boaz, Edward H. Crane, Cato Institute, Washington D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9
  9. The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page 209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5
  10. »Anschluss«. Encyclopædia Britannica. 24. september 2009. Pridobljeno 31. maja 2009.
  11. »Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?«. Delo d.d. 9. marec 2012. Pridobljeno 19. marca 2015.
  12. Johnson 17
  13. »Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl« (PDF). Statistik Austria (v nemščini). 31. oktober 2006. Pridobljeno 27. maja 2009.
  14. Jelavich 267
  15. »Austria About«. OECD. Arhivirano iz spletišča dne 6. maja 2009. Pridobljeno 20. maja 2009.
  16. »Austria joins Schengen«. Migration News. Maj 1995. Pridobljeno 30. maja 2009.
  17. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani izvoznookno, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  18. »Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo«. Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj. Pridobljeno 16. februarja 2015.
  19. »Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo«. SPIRIT. Februar 2016. Pridobljeno 25. februarja 2016.

Developed by StudentB