Barij, 56Ba |
|
Izgovarjava | IPA: [ˈbaːɾi] |
---|
Videz | srebrno siv; z rumenkastim odtenkom[1] |
---|
Standardna atomska teža Ar, std(Ba) | 137,327(7)[2] |
---|
|
|
Vrstno število (Z) | 56 |
---|
Skupina | skupina 2 (zemljoalkalijske kovine) |
---|
Perioda | perioda 6 |
---|
Blok | blok s |
---|
Razporeditev elektronov | [Xe] 6s2 |
---|
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 18, 8, 2 |
---|
|
Faza snovi pri STP | trdnina |
---|
Tališče | 727 °C |
---|
Vrelišče | 1845 °C |
---|
Gostota (blizu s.t.) | 3,51 g/cm3 |
---|
v tekočem stanju (pri TT) | 3,338 g/cm3 |
---|
Talilna toplota | 7,12 kJ/mol |
---|
Izparilna toplota | 142 kJ/mol |
---|
Toplotna kapaciteta | 28,07 J/(mol·K) |
---|
Parni tlak
P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
pri T (°C)
|
638
|
765
|
912
|
1.115
|
1.413
|
1.900
|
|
|
Oksidacijska stanja | +1, +2 (močno bazični oksid) |
---|
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 0,89 |
---|
Ionizacijske energije | - 1.: 502,9 kJ/mol
- 2.: 965,2 kJ/mol
- 3.: 3600 kJ/mol
-
|
---|
Atomski polmer | empirično: 222 pm |
---|
Kovalentni polmer | 215±11 pm |
---|
Van der Waalsov polmer | 268 pm |
---|
Spektralne črte barija |
|
Pojavljanje v naravi | prvobitno |
---|
Kristalna struktura | telesno centrirana kubična (tck) |
---|
Hitrost zvoka tanka palica | 1620 m/s (pri 20 °C) |
---|
Temperaturni raztezek | 20,6 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) |
---|
Toplotna prevodnost | 18,4 W/(m⋅K) |
---|
Električna upornost | 332 nΩ⋅m (pri 20 °C) |
---|
Magnetna ureditev | paramagnetik[3] |
---|
Magnetna susceptibilnost | +20.6·10−6 cm3/mol[4] |
---|
Youngov modul | 13 GPa |
---|
Strižni modul | 4,9 GPa |
---|
Stisljivostni modul | 9,6 GPa |
---|
Mohsova trdota | 1,25 |
---|
Številka CAS | 7440-39-3 |
---|
|
Odkritje | Carl Wilhelm Scheele (1772) |
---|
Prva izolacija | Humphry Davy (1808) |
---|
|
|
Kategorija: Barij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56. Je mehak srebrnkast kovinski element in alkalijska zemeljska kovina, ter se tali pri zelo visoki temperaturi. Barijev oksid največ najdemo v mineralu baritu, samega barija pa zaradi njegove reaktivnosti z zrakom nikoli ne najdemo v čisti obliki. Spojine te kovine se v majhnih količinah uporabljajo kot barve in pri izdelovanju stekla.
- ↑ Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 112. ISBN 978-0-08-037941-8.
- ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.