Back Berbers Afrikaans Pueblos berbers AN أمازيغ Arabic أمازيغ ARY امازيغ ARZ Bereberes AST Bərbərlər Azerbaijani بربرلر AZB Берберҙар Bashkir Берберы Byelorussian

Berberi

  • Berberi
  • Amazigi
Imaziɣen, ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ
arabsko أمازيغ
Berberska etnična zastava
Skupno število pripadnikov
50–70 milijonov[1][2][3][4]
Regije z večjim številom pripadnikov
Marokood ~18 milijonov[5] do ~20 milijonov
Alžirijaod 9 do ~13 milijonov[6]
Mavretanija2,9 milijona(2,768,000[7] & 115,000[8])
Niger2,6 milijona[9]
Francijane več kot 2 milijona[10]
Mali850.000[11]
Libija600.000[12]
Belgija500.000 (vključno s potomci)[13]
Nizozemska467.455 (vključno s potomci)[navedi vir]
Opozorilo predogleda: Stran, ki uporablja Predloga:Navedi vir z nepodprtim parametrom »date«
Burkina Faso406.271[14]
Tunizija117.783[15]
Egipt23.000[16] or 1,826,580[4]
Kanada37.060 (vključno z mešanimi predniki)[17]
Norveška4500 (vključno s potomci)[navedi vir]
Opozorilo predogleda: Stran, ki uporablja Predloga:Navedi vir z nepodprtim parametrom »date«
Izrael3500[18]
Združene države Amerike1325[19]
Kanarski otoki~neznano[20]
Jeziki
Berberski jeziki (Tamazight), tradicionalno pisan v pisavi Tifinagh, tudi berberska latinska pisava;
magrebska arabščina
Religija
Pretežno suniti.
manjšine Ibadiji, šiti, krščanstvo (pretežno katolicizem),[21][22] Judaizem, in traditionalno verovanje
Sorodne etnične skupine
Arabski-Berberi, Kabile, drugi Afro-Azijatska ljudstva[23][24][25][26][27][28]

Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; arabsko أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru. Manjše Berberske populacije najdemo tudi v Burkina Fasu in egiptovski Oazi Siva. Zgodovinsko so narodi Berberov ali Amazigov govorili berberski jezik, ki je veja afroazijske jezikovne družine.[3]

  1. ↑ Steven L. Danver (10. marec 2015). Native Peoples of the World: An Encyclopedia of Groups, Cultures and Contemporary Issues. Routledge. str. 23. ISBN 978-1-317-46400-6.
  2. ↑ »Berbersko ljudstvo«. Pridobljeno 17. avgusta 2016.
  3. ↑ 3,0 3,1 »North Africa's Berbers get boost from Arab Spring«. Fox News. 5. maj 2012. Pridobljeno 8. decembra 2013.
  4. ↑ 4,0 4,1 Bhatia, Tej K.; Ritchie, William C. (2006). The Handbook of Bilingualism. John Wiley & Sons. str. 860. ISBN 0631227350. Pridobljeno 16. julija 2016.
  5. ↑ Peter Prengaman: Morocco's Berbers Battle to Keep From Losing Their Culture / Arab minority forces majority to abandon native language, Chronicle Foreign Service, March 16, 2001, on sfgate.com.
  6. ↑ »Algeria reinstates term limit and recognises Berber language«. BBC News. 7. februar 2016.
  7. ↑ Scholastic Library Publishing (2005). Lands and Peoples: Africa. Grolier. str. 135. ISBN 0717280241. Pridobljeno 17. avgusta 2016.; Mavri 80% populacije od 3,460,000
  8. ↑ Joshua Project. »Tuaregi, Tamašeki v Mavritaniji«.
  9. ↑ »The World Factbook«. Central Intelligence Agency. Pridobljeno 8. oktobra 2016., Niger: 11% od 23.6 milijona
  10. ↑ Les langues de France: un patrimoine méconnu, une réalité vivante Arhivirano 2014-09-29 na Wayback Machine., originally published by CultureComm unication.gouv.fr.
  11. ↑ »Mali«. The World Factbook. 5. november 2021.
  12. ↑ Zurutuza, Karlos, Libya's Berbers fear ethnic conflict, Aljazeera, pridobljeno 11. novembra 2021
  13. ↑ Truong, Nicolas (23. marec 2016). »Au cœur des réseaux djihadistes européens, le passé douloureux du Rif marocain«. Le Monde.fr (v francoščini). ISSN 1950-6244. Pridobljeno 16. novembra 2016.
  14. ↑ »The World Factbook«. Central Intelligence Agency. Pridobljeno 12. oktobra 2021., Burkina Faso: 1.9% od 21.4 milijona
  15. ↑ Tunisia Population. (2020-02-17). Retrieved 2020-02-27[mrtva povezava] [mrtva povezava]
  16. ↑ Joshua Project. »Berber, Siwa in Egypt«.
  17. ↑ Government of Canada, Statistics Canada (8. februar 2017). »Census Profile, 2016 Census – Canada [Country] and Canada [Country]«. www12.statcan.gc.ca.
  18. ↑ Moshe Shokeid: The Dual Heritage: Immigrants from the Atlas Mountains in an Israeli Village. Manchester University Press, 1971.
  19. ↑ US Census Bureau. »The Arab Population: 2000« (PDF). Pridobljeno 5. maja 2013.
  20. ↑ Gran Enciclopedia Virtual Islas Canarias. »EL PROBLEMA DE LA PERVIVENCIA GUANCHE«. Pridobljeno 15. decembra 2020.
  21. ↑ Miller, Duane Alexander; Johnstone, Patrick (2015). »Believers in Christ from a Muslim Background: A Global Census«. Interdisciplinary Journal of Research on Religion. 11 (10). ISSN 1556-3723. Pridobljeno 27. marca 2016 – prek academia.edu.
  22. ↑ (francosko) Sadek Lekdja: Christianity in Kabylie, Radio France Internationale, 7 mai 2001 Arhivirano 2017-10-18 na Wayback Machine..
  23. ↑ Blench, Roger (Junij 2006). Archaeology, Language, and the African Past. African Archaeology Series. AltaMira Press. ISBN 9780759104662.
  24. ↑ Diakonoff, Igor (1. oktober 1998). »The Earliest Semitic Society: Linguistic Data«. Journal of Semitic Studies. XLIII (2): 209–219. doi:10.1093/jss/XLIII.2.209.
  25. ↑ Shirai, Noriyuki. The Archaeology of the First Farmer-Herders in Egypt: New Insights into the Fayum Epipalaeolithic and Neolithic. Leiden University Press, 2010. ISBN 9789087280796.
  26. ↑ Ehret, C; Keita, SOY; Newman, P (2004). »The Origins of Afroasiatic a response to Diamond and Bellwood (2003)«. Science. 306 (5702): 1680. doi:10.1126/science.306.5702.1680c. PMID 15576591. S2CID 8057990.
  27. ↑ Bender ML (1997), Upside Down Afrasian, Afrikanistische Arbeitspapiere 50, pp. 19–34
  28. ↑ »Militarev A (2005) Once more about glottochronology and comparative method: the Omotic-Afrasian case, Аспекты компаративистики – 1 (Aspects of comparative linguistics – 1). FS S. Starostin. Orientalia et Classica II (Moscow), p. 339–408« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 7. decembra 2020. Pridobljeno 6. februarja 2022.

Developed by StudentB