Opazovalni podatki Epoha J2000.0 Enakonočje J2000.0 | |
---|---|
Ozvezdje | Orion |
Izgovorjava | [bẹtəlgéza] |
Rektascenzija | 05h 55m 10,30536s[1] |
Deklinacija | +07° 24′ 25,4304″[1] |
Značilnosti | |
Evolucijska stopnja | Rdeča nadorjakinja |
Spektralni razred | M1–M2 Ia–ab[2] |
Navidezni sij (V) | +0,50[3](0,0–1,6[4]) |
Navidezni sij (J) | −3,00[5] |
Navidezni sij (K) | −4,05[5] |
U−B Barvni indeks | +2,06[3] |
B−V Barvni indeks | +1,85[3] |
Tip spremenljivke | SRc[6] |
Astrometrija | |
Radialna hitrost (Rv) | +21,91[7] km/s |
Lastno gibanje (μ) | RA: 26,42±0,25[8] mas/l Dec.: 9,60±0,12[8] mas/l |
Paralaksa (π) | 4,51 ± 0,80[8] mas |
Oddaljenost | pribl. 700 sv. l. (pribl. 220 pc) |
Absolutni izsev (MV) | −5,85[9] |
Podrobnosti | |
Masa | 11,6+5,0 −3,9[10] M☉ |
Polmer | 887±203,[11] 955±217[10] R☉ |
Izsev | 90.000 – 150.000[12] L☉ |
Površinska težnost (log g) | −0,5[13] cgs |
Temperatura | 3.590[10] K |
Kovinskost [Fe/H] | +0.05[14] dex |
Vrtenje | 36±8[15] let |
Tirna hitrost(v sin i) | 5,47±0,25[15] km/s |
Starost | 8,0–8,5[11] Ma |
Druge oznake | |
Sklici na podatkovne baze | |
SIMBAD | podatki |
Koordinati: 05h 55m 10.3053s, +07° 24′ 25.426″
Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom). Je izrazito rdeča, polredna spremenljivka, njena magnituda pa oscilira med +0,0 in +1,3, kar je največji razpon prvo-magnitudne zvezde. V bližnje-infrardečih valovih je najsvetlejša zvezda. Bayer jo je poimenoval α Oriona, kar je latinizirano v Alfa Oriona ali krajše Alfa Ori, oziroma α Ori.
Klasificirana kot rdeča nadorjakinja spektralnega tipa M1-2, je Betelgeza ena izmed največjih zvezd, ki so vidne s prostim očesom. Če bi bila Betelgeza v središču Osončja, bi njena površina segala onkraj asteroidnega pasu. Požrla bi planete Merkur, Venero, Zemljo, Mars, verjetno pa tudi Jupiter. A v Rimski cesti obstajajo še druge rdeče nadorjakinje, ki so še večje od nje, kot recimo Mi Kefeja in VY Velikega psa. Izračuni njene mase se gibljejo od nekaj pod deset do nekaj čez dvajset mas Sonca. Od nas je oddaljena 640 svetlobnih let, kar poda absolutno magnitudo okoli −6. Zaradi svoje visoke mase se je Betelgeza v 10 milijonih let zelo hitro razvila. Odpihnjena iz svojega rojstnega kraja v asociaciji Orion OB1—ki vključuje zvezde Orionovega pasu—ta drveča zvezda drvi skozi medzvezdno snov s hitrostjo okoli 30 km/s, kar ustvari udarni lok, ki je širok okoli štiri svetlobna leta. Betelgeza je v svojih zadnjih fazah evolucije in bo najverjetneje v naslednjih milijon letih eksplodirala kot supernova.
Leta 1920 je Betelgeza postala prva zvezda izven Osončja, ki so ji izmerili kotno velikost njene fotosfere. Kasnejše študije so umestile kotni premer (navidezno velikost) v razmaku od 0,042 do 0,056 kotnih sekund, z razlikami, ki so bile opisane kot ne-sferičnost, temnenje diska, pulziranja in spreminjanje izgleda na različnih valovnih dolžinah. Obkrožena je tudi s kompleksno, asimetrično ovojnico, ki je velika okoli 250 velikosti zvezde. Ovojnica je nastala zaradi izgube mase same zvezde. Kotni premer Betelgeze prekašata le R Zlate Ribe in Sonce.
<ref>
; sklici, poimenovani hipparcos
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani harper2017
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
<ref>
; sklici, poimenovani NEILSON2011
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani SMITH2009
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).