Bor (element)

Bor, ₅B

bor (β-rhombohedral)[1]
Bor
Izgovarjava	IPA: [ˈbɔːɾ] IPA: [ˈboːɾ]
Alotropi	α-, β-romboedričen, β-tetragonalen (in več)
Videz	črnorjav
Standardna atomska teža Ar, std(B)	[10,806; 10,821] običajno: 10,81
Bor v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ B ↓ Al berilij ← bor → ogljik
Vrstno število (Z)	5
Skupina	skupina 13 (borova skupina)
Perioda	perioda 2
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[He] 2s2 2p1
Razporeditev elektronov po lupini	2, 3
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	2076 °C
Vrelišče	3927 °C
Gostota v tekočem stanju (pri TT)	2,08 g/cm3
Talilna toplota	50,2 kJ/mol
Izparilna toplota	508 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	11,087 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 2.075 2.289 2.549 2.868 3.272 3.799
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−5, −1, 0,[2] +1, +2, +3[3][4] (rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,04
Ionizacijske energije	1.: 800,6 kJ/mol 2.: 2427,1 kJ/mol 3.: 3659,7 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 90 pm
Kovalentni polmer	84±3 pm
Van der Waalsov polmer	192 pm
Spektralne črte bora
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​romboedrična
Hitrost zvoka tanka palica	16,200 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	v β obliki: 5–7 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)[5]
Toplotna prevodnost	27,4 W/(m⋅K)
Električna upornost	~106 Ω⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik[6]
Magnetna susceptibilnost	−6,7·10−6 cm3/mol[6]
Mohsova trdota	~9,5
Številka CAS	7440-42-8
Zgodovina
Odkritje	Joseph Louis Gay-Lussac in Louis Jacques Thénard[7] (30. junij 1808)
Prva izolacija	Humphry Davy[8] (9. julij 1808)
Najpomembnejši izotopi bora
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 10B 20% stabilen[9] 11B 80% stabilen[9]
Odstotek 10B je v naravnih vzorcih 19,1–20,3%, ostalo pa je 11B.[10]
Kategorija: Bor prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5. Ta trivalentni metaloid v izobilju nastopa v rudi boraks. Obstajata dva alotropa bora; amorfni bor je rjav prah, kovinski bor pa je črn. Kovinska oblika je trdna (9,3 na Mohsovi lestvici) in slabo prevodna pri sobnih temperaturah. V naravi nikoli ne najdemo v prosti obliki.

Na₂B₄O₇ - Boraks - talilno sredstvo

1. ↑ Van Setten et al. 2007, pp. 2460–1
2. ↑ Braunschweig, H.; Dewhurst, R. D.; Hammond, K.; Mies, J.; Radacki, K.; Vargas, A. (2012). »Ambient-Temperature Isolation of a Compound with a Boron-Boron Triple Bond«. Science. 336 (6087): 1420–2. Bibcode:2012Sci...336.1420B. doi:10.1126/science.1221138. PMID 22700924. S2CID 206540959.
3. ↑ Zhang, K.Q.; Guo, B.; Braun, V.; Dulick, M.; Bernath, P.F. (1995). »Infrared Emission Spectroscopy of BF and AIF« (PDF). J. Molecular Spectroscopy. 170 (1): 82. Bibcode:1995JMoSp.170...82Z. doi:10.1006/jmsp.1995.1058.
4. ↑ Melanie Schroeder. Eigenschaften von borreichen Boriden und Scandium-Aluminium-Oxid-Carbiden (PDF) (v nemščini). str. 139.
5. ↑ Holcombe Jr., C. E.; Smith, D. D.; Lorc, J. D.; Duerlesen, W. K.; Carpenter; D. A. (Oktober 1973). »Physical-Chemical Properties of beta-Rhombohedral Boron«. High Temp. Sci. 5 (5): 349–57.
6. ↑ ^{6,0 6,1} Haynes, William M., ur. (2016). CRC Handbook of Chemistry and Physics (97th izd.). CRC Press. str. 4.127. ISBN 9781498754293.
7. ↑ Gay Lussac, J.L.; Thenard, L.J. (1808). »Sur la décomposition et la recomposition de l'acide boracique«. Annales de chimie. 68: 169–174.
8. ↑ Davy H (1809). »An account of some new analytical researches on the nature of certain bodies, particularly the alkalies, phosphorus, sulphur, carbonaceous matter, and the acids hitherto undecomposed: with some general observations on chemical theory«. Philosophical Transactions of the Royal Society of London. 99: 39–104. doi:10.1098/rstl.1809.0005.
9. ↑ ^{9,0 9,1} »Atomic Weights and Isotopic Compositions for All Elements«. National Institute of Standards and Technology. Pridobljeno 21. septembra 2008.
10. ↑ Szegedi, S.; Váradi, M.; Buczkó, Cs. M.; Várnagy, M.; Sztaricskai, T. (1990). »Determination of boron in glass by neutron transmission method«. Journal of Radioanalytical and Nuclear Chemistry Letters. 146 (3): 177. doi:10.1007/BF02165219.