Bosna in Hercegovina Bosna i Hercegovina
| |
---|---|
Himna: Državna himna Bosne in Hercegovine | |
Glavno mesto | Sarajevo |
Uradni jeziki | bosanščina srbščina hrvaščina |
Demonim(i) | Bosenci (Bosanci) in Hercegovci |
Vlada | federalna parlamentarna direktorijska republika |
• člani predsedstva | Denis Bećirović Željka Cvijanović Željko Komšić |
• predsednica Sveta ministrov | Borjana Krišto |
• visoki predstavnik | Christian Schmidt1 |
Neodvisnost od Jugoslavije | |
• razglašena | 1. marca 1992 |
14. decembra 1995 | |
Površina | |
• skupaj | 51.197 km2 (125.) |
• voda (%) | 10 km² |
Prebivalstvo | |
• ocena 2020 | 3.835.586[1] |
• popis 2013 | 3.531.159[2] |
• gostota | 69,0/km2 |
BDP (ocena 2020) | |
• skupaj (PKM) | 52,660 mrd. USD |
• na preb. (PKM) | 14.894 USD |
Gini (2020) | 32,7 srednji |
HDI (2021) | 0,780 visok · 74. |
Valuta | konvertibilna marka (BAM) |
Časovni pas | UTC +1 (CET) |
• poletni | UTC +2 (CEST) |
Klicna koda | 387 |
Internetna domena | .ba |
|
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Nahaja se v jugovzhodni Evropi. Na zahodu in severu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo in na jugovzhodu na Črno goro, na jugu pa ima pri naselju Neum dostop do Jadranskega morja. Glavno mesto države je Sarajevo.
Bosna in Hercegovina je skoraj celinska država, saj ima izjemno kratko obalo (20 km) ob Jadranskem morju pri naselju Neum. Osrednji in vzhodni del države je večinoma hribovit in na severovzhodu načeloma raven. Osrednji del Bosne ima celinsko podnebje z vročimi poletji in mrzlimi snežnimi zimami. Južni del države, Hercegovina, ima sredozemsko podnebje.
<ref>
; sklici, poimenovani popis2013
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).