Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med. Kovati so ga začeli na Bližnjem vzhodu okoli leta 3300 pr. n. št. V tem obdobju, ki se po njem imenuje bronasta doba, so v zlitino dodajali tudi arzen, ki je kovino ojačal.
Bron je bil trši od železa, še ene pogoste kovine iz tega obdobja, kakovostnega jekla pa še več tisoč let niso znali izdelati. Kljub temu se je bronasta doba umaknila železni dobi, ko se je zaradi velikih selitev prebivalstva med 12.-11. stol. pr. n. št. v Sredozemlju končala trgovina s kositrom, kar je omejilo zaloge in zvišalo cene. Bron so v železni dobi še vedno precej uporabljali, a za večino potreb je zadoščalo mehkejše železo. Rimski častniki so bili, denimo, opremljeni z bronastimi meči, medtem ko so navadni pešaki morali shajati z železnimi rezili.
Bron se je vseskozi uporabljal tudi v umetniške namene, npr. v kiparstvu.