Dinastija Han 漢朝
| |||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
206 pr. n. št.–220 n. št. | |||||||||||||
Status | imperij | ||||||||||||
Glavno mesto | Čangan (206 pr. n. št.– 9 n. št., 190–195 n. št.) Luojang (25–190 n. št., 196 n. št.) Šučang (196–220 n.št.) | ||||||||||||
Skupni jeziki | stara kitajščina | ||||||||||||
Religija | daoizem, konfucijanstvo, kitajska ljudska verstva | ||||||||||||
Vlada | monarhija | ||||||||||||
Cesar | |||||||||||||
• 202–195 pr. n. št. (prvi) | Gaodzu | ||||||||||||
• 141–87 pr. n. št. | Vu | ||||||||||||
• 74–48 pr. n. št. | Šuan | ||||||||||||
• 25–57 n. št. | Guangvu | ||||||||||||
• 125-144 | Šun | ||||||||||||
• 144-145 | Čong | ||||||||||||
• 145-146 | Dži | ||||||||||||
• 146-168 | Huan | ||||||||||||
• 168-189 | Ling | ||||||||||||
• 189–220 n. št. (zadnji) | Šjan | ||||||||||||
Kancler | |||||||||||||
• 206–193 pr. n. št. | Šjao He | ||||||||||||
• 193–190 pr. n. št. | Cao Can | ||||||||||||
• 189–192 n. št. | Dong Džuo | ||||||||||||
• 208–220 n. št. | Cao Cao | ||||||||||||
• 220 n. št. | Cao Pi | ||||||||||||
Zgodovina | |||||||||||||
• Ustanovitev | 206 pr. n. št. | ||||||||||||
• Bitka pri Gajšjaju; pričetek vladavine nad Kitajsko | 202 pr. n. št. | ||||||||||||
9–23 | |||||||||||||
• pričetek obdobja treh držav | 220 n. št. | ||||||||||||
Površina | |||||||||||||
ok. 50 pr. n. št.[1] | 6.000.000 km2 | ||||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||||
• 2 n. št.[2] | 57.671.400 | ||||||||||||
Valuta | kovanci ban liang in vu džu | ||||||||||||
| |||||||||||||
Danes del | Ljudska republika Kitajska Vietnam Severna Koreja |
Dinastija Han (poenostavljeno kitajsko: 汉朝; tradicionalno kitajsko: 漢朝; pinjin: Hàn Cháo; Wade–Giles: Han Ch'ao; 206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav. Ustanovil jo je vodja upornikov Liu Bang, po smrti znan kot cesar Gaodzu. Kratek čas je njeno vladavino prekinila dinastija Šin (221–207 pr. n. št.), ki jo je vodil nekdanji regent Vang Mang. To medvladje deli obdobje dinastije Han v dve obdobji: Zahodni Han (206 pr. n. št.–9 n. št.) in Vzhodni Han (25–220 n. št.). Štiri stoletja trajajoče obdobje dinastije Han velja za zlato dobo kitajske zgodovine.[3] Prevladujoča etnična skupina na Kitajskem se še danes imenuje Han, kitajska pisava pa se imenuje hanzi.[4]
Cesarstvo je bilo razdeljeno na območja, imenovana komandirstva, pod neposrednim nadzorom centralne vlade, in več polavtonomnih kraljestev. Ta kraljestva so sčasoma izgubila vse ostanke avtonomije, predvsem po t. i. vstaji sedmih držav leta 154 pr. n. št. Nomadska konfederacija Šiongnu, ki je obvladovala vzhod evrazijske stepe,[5] je leta 200 pr. n. št. premagala vojsko Hanov v bitki, po kateri je bila vzpostavljena politična zveza z dinastijo Han kot de facto podrejenim partnerjem. Ker se so kljub zvezi napadi nomadov na mejna ozemlja nadaljevali, je cesar Vu (vladal 141–87 pr. n. št.) sprožil proti njim več vojaških kampanj. Po porazu v tej vojni je bila konfederacija prisiljena sprejeti vazalski položaj. Kampanje so razširile območje vladavine dinastije Han do Tarimske kotline v Srednji Aziji in pripomogle k vzpostavitvi obsežnega omrežja trgovskih poti, znanega kot svilna cesta.
Po letu 92 so evnuhi na dvoru pričeli vedno aktivneje sodelovati v politiki. Nasilni boji za premoč med različnimi klani spremljevalcev cesaric in cesaric vdov so bistveno pripomogli k propadu dinastije. Avtoriteto cesarstva so pomembneje načele tudi velike daoistične združbe, ki so organizirale več uporov. Po smrti cesarja Linga (vladal 168–189) so vojaški častniki izvedli pokol med evnuhi in prevzeli politično moč, ob tem pa razdelili cesarstvo na več delov – pričelo se je obdobje treh držav. Cao Pi je prisilil zadnjega cesarja dinastije Han, da mu je prepustil prestol, kar je formalno pomenilo konec dinastije.
{{navedi revijo}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)