Driska

Driska
Sopomenke	Diareja
Elektronska mikrografija rotavirusov, povzročiteljev skoraj 40 odstotkov hospiralizacij zaradi driske pri otrocih, mlajših od pet let[1]
Specialnost	infektologija, gastroenterologija
Simptomi	Pogosto odvajanje mehkega blata, dehidracija[2]
Vzroki	Običajno okužba (virusna, bakterijska, parazitska)[2]
Dejavniki tveganja	Onesnažena hrana ali voda[2]
Preventiva	umivanje rok, cepljenje proti rotavirusu, dojenje[2]
Zdravljenje	peroralna rehidracijska raztopina, dodajanje cinka[2]
Pogostost	≈2,4 milijarde (2015)[3]
Smrti	1,53 milijona (2019)[4]

Driska ali diareja pomeni pogosto iztrebljanje tekočega blata. O driski govorimo, ko je iztrebljanj več ali so pogostejša, blato pa je mehko ali tekoče. V blatu se lahko pojavljajo tudi kri, sluz ali gnoj. Drisko lahko povzročijo številne bolezni prebavil (organski vzrok) ali pa gre za posledico motenj črevesne peristaltike (funkcionalni vzrok).^[5]

Akutna driska traja do 14 dni. Drisko, ki traja od 14 dni do enega meseca, imenujemo subakutna. O kronični driski govorimo tedaj, ko bolezen traja neprekinjeno več kot štiri tedne.

1. ↑ »whqlibdoc.who.int« (PDF). World Health Organization. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 8. novembra 2010.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2 2,3 2,4} »Diarrhoeal disease Factsheet«. World Health Organization. 2. maj 2017. Pridobljeno 29. oktobra 2020.
3. ↑ Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, in sod. (GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators) (Oktober 2016). »Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990–2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015«. Lancet. 388 (10053): 1545–1602. doi:10.1016/S0140-6736(16)31678-6. PMC 5055577. PMID 27733282.
4. ↑ Dadonaite B, Ritchie H, Roser M (1. november 2018). »Diarrheal diseases«. Our World in Data.
5. ↑ Kocijančič, Andreja (2000). Klinična preiskava. Ljubljana: Littera picta. ISBN 961-6030-35-3.