Back ادڤارد راڤنيكار ARZ Edvard Ravnikar Czech Edvard Ravnikar German Edvard Ravnikar English Edvard Ravnikar Spanish Edvard Ravnikar Italian Едвард Равникар Macedonian Edvard Ravnikar Serbo-Croatian

Edvard Ravnikar

Edvard Ravnikar
Portret
Rojstvo4. december 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][3]
Novo mesto
Smrt23. avgust 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][3] (85 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicarhitekt, urbanist, publicist, likovni kritik, univerzitetni učitelj

Edvard Ravnikar (tudi Edo Ravnikar st.), slovenski arhitekt, univerzitetni profesor, * 4. december 1907, Novo mesto, † 23. avgust 1993, Ljubljana.

Ravnikar je najprej zaključil ljudsko šolo in za tem srednjo šolo, Realko, obe v Ljubljani. Po več letih študija arhitekture na Dunaju je bil kar osem let študent Jožeta Plečnika. Pri njem je tudi diplomiral in delal kot asistent. Po načrtovanju grobnice padlim vojakom na Žalah in zlasti po tem, ko je samostojno načrtoval Moderno galerijo, je nadaljeval samostojno pot. V letih 1938-1939 se je krajši čas (tri mesece) izpopolnjeval v Parizu pri Le Corbusierju. Vojno v Jugoslaviji je preživel v italijanskih taboriščih v južni Italiji in za tem v ilegali v Ljubljani. Med leti 1946–1980 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (1946-50 je predaval tudi o kulturni oz. umetnostni zgodovini na novoustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost, kasnejši ALUO). Od leta 1969 je bil izredni, od leta 1979 pa redni član SAZU. Ravnikarjeva arhitektura postopoma dobiva objektivno kritično vrednotenje. Cenjen je med svojimi učenci, ki so o njem priredili nekaj razstav in izdali več knjig. Umetnostni zgodovinarji od F. Šijanca, N. Šumija in S. Bernika so ga že v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja ocenili kot osrednjega slovenskega arhitekta 20. stoletja po J. Plečniku. Zgodaj je o njem pisala J. Pirkovičeva, za njo P. Krečič in G. Zupan. Najbolj tehtne analize so dodali F. in M. Ivanšek, A. Vodopivec in N. Koseljeva. Velja za najpomembnejšega slovenskega in enega najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov druge polovice 20. stoletja.

  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ Artists of the World Online, Allgemeines Künstlerlexikon Online, AKL Online — B: K. G. Saur Verlag, Verlag Walter de Gruyter, 2009. — ISSN 2750-6088 — doi:10.1515/AKL
  3. ↑ 3,0 3,1 Arhiv likovne umetnosti — 2003.

Developed by StudentB