Back Есперанто Abkhazian Ӏэспэранто ADY Esperanto Afrikaans Esperanto ALS Эсперанто ALT ኤስፔራንቶ Amharic Esperanto AN Esperanto ANG एस्पेरान्तो ANP إسبرانتو Arabic

Esperanto

Esperanto
Zastava esperanta
UstvarilL. L. Zamenhof
Datum1887
Okolje in uporabaPomožni sporazumevalni jezik
Uporabniki(Domači jezik: reda 1.000 cited 1996)[1]
Kot drugi jezik: 160.000–300.000 aktivnih ali tekoče govorečih (2001);[navedi vir]
Opozorilo predogleda: Stran, ki uporablja Predloga:Navedi vir z nepodprtim parametrom »date«
ocena do 2 milijonov skupno (1999)[2]
Namen
Uradni status
Uradni jezik
Nikjer, uporabljajo ga nekatere mednarodne organizacije
RegulatorAkademija esperanta
(Akademio de Esperanto)
Jezikovne oznake
ISO 639-1eo
ISO 639-2epo
ISO 639-3epo
Seznam Linguist
epo
Glottologespe1235
Linguasphere51-AAB-da
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik. 26. julija 1887 je poljski okulist judovskega rodu L. L. Zamenhof objavil prvi učbenik esperanta (Unua Libro) in se podpisal s psevdonimom Dr. Esperanto (v prevodu "upajoči doktor"). Po njem je novi mednarodni jezik tudi dobil ime.[3]

Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine[4]. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv.[5] S 16 glavnimi slovničnimi pravili brez izjem[6] se je tako s svojo praktičnostjo najbolj uveljavil med vsemi načrtovanimi jeziki[7]. Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur. [8] Veliko govorcev esperanta vidi esperanto kot alternativo naraščajoči uporabi angleščine po svetu.[9][10]

L. L. Zamenhof si prvin esperanta ni izmislil. Iz indoevropskih jezikov je vzel besedne sestavine, ki se najpogosteje pojavljajo v teh jezikih ali imajo najbolj vsesplošen pomen.[11] Esperanto domnevno govori 2 milijona ljudi po celem svetu[12]. Za okoli 1000 - 2000 ljudi je esperanto materni jezik[13][14].

lernu! je najbolj priljubljena spletna stran za brezplačno učenje esperanta. Do oktobra 2018 je imela okoli 278.000 registriranih uporabnikov.[15] Z okoli 243.000 članki je Wikipedija v esperantu 32. največja Wikipedija po številu člankov in je največja Wikipedija med planskimi jeziki.[16] 22. februarja 2012 je Google Prevajalnik dodal esperanto kot svoj 64. jezik.[17] 29. maja 2015 je Duolingo, brezplačna aplikacija za učenje tujih jezikov, izdal tečaj za učenje esperanta v angleškem jeziku.[18] Do novembra 2017 ima tečaj že več kot 1,1 milijona uporabnikov[19], od tega okoli 30 uporabnikov zaključi tečaj vsak dan[20].

Leta 2020 potekajo v Sloveniji tečaji esperanta v Izoli v Medgenaracijskem centru, na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru v obliki interesne dejavnosti[21], kjer preko angleščine z aplikacijo Duolingo in s tablicami učenci napredujejo v znanju angleščine, esperanta in tudi slovenščine[22]. Tečaja esperanta sta tudi v Slovenj Gradcu in v Kranju. Do leta 2015 je potekal tudi lektorat esperanta v Ljubljani na Filozofski fakulteti, vendar so ga zaradi krčenja finančnih sredstev ukinili.[23]

Poleti leta 2007 od 28. julija do 4. avgusta je potekal v Mariboru 7. kongres evropske esperantske unije. Na kongresu so prebrali in poslali pobudo slovenski vladi, da vključi jezik esperanto med 7 uradnih jezikov, ki jih Evropska unija uporablja pri svojem uradovanju v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Vlada je odgovorila, da se bo glede uporabe jezikov držala dosedanje prakse, sam portal za informiranje pa je že v poizkusni fazi in ni možnosti za razširitev.

  1. ↑ Lindstedt, Jouko. "Re: Kiom?" (posting). [email protected], 22 April 1996.
  2. ↑ Esperanto referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
  3. ↑ Klemnčič, Simona (2015). Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto. Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC. str. Platnica. COBISS 278566656. ISBN 978-961-6243-69-8.
  4. ↑ Peter Zlatnar, Vinko Ošlak (1989). Enciklopedija Slovenije 3. knjiga. Geslo Esperanto. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987-2002. str. 59. COBISS 17411. ISBN 86-11-14288-8.
  5. ↑ Klemenčič, Simona (2015). Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto. Ljubljana: Ljubljana: Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC. str. Platnica. COBISS 278566656. ISBN 978-961-6243-69-8.
  6. ↑ »Izšla je knjiga Esperanto Esperanto – intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto«. Zveza za tehnično kulturo Slovenije. 6. maj 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2017. Pridobljeno 14. februarja 2017.
  7. ↑ Klemenčič, Simona (2015). Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto. Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC. str. Platnica. COBISS 278566656. ISBN 978-961-6243-69-8.
  8. ↑ Klemenčič, Simona (2015). Esperanto : intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto. Zveza za tehnično kulturo Slovenije: Založba ZRC. COBISS 278566656. ISBN 978-961-6243-69-8.
  9. ↑ Grin Report, page 81 "Thus Flochon (2000: 109) notes that 'the Institute of Cybernetic Education of Paderborn (Germany) has compared the learning times of several groups of French-speaking baccalauréat students to reach an equivalent "standard" level in four different languages: Esperanto, English, German and Italian. The results are as follows: to reach this level, 2000 hours of German study produce a linguistic level equivalent to 1500 hours of English study, 1000 hours of Italian study and ... 150 hours of Esperanto study. No comment.' Other estimates scattered in the literature confirm faster achievement in target language skills in Esperanto than in all the other languages with which the comparison has been made (Ministry of Education [Italy], 1995) as well as propaedeutic benefits of Esperanto (Corsetti and La Torre, 1995).".
  10. ↑ »Število govorcev esperanta narašča: Ĉu vi ridas?«. 31. julij 2015. Pridobljeno 15. februarja 2017.
  11. ↑ Peter Zlatnar, Vinko Ošlak (1989). Enciklopedija Slovenije. 3. zvezek. Geslo Esperanto. Ljubljana : Mladinska knjiga. str. 59. COBISS 17411. ISBN 86-11-14288-8.
  12. ↑ »How many people speak Esperanto?«. Esperanto: Frequently Asked Questions. 23. junij 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. julija 2016. Pridobljeno 14. februarja 2017.
  13. ↑ »Corsetti, Renato; Pinto, Maria Antonietta; Tolomeo, Maria (2004). Regularizing the regular The phenomenon of overregularization in Esperanto-speaking children« (PDF). 2004. Pridobljeno 14. februarja 2017.
  14. ↑ »Esperanto: Like a Native«. YouTube. 20. februar 2015. Pridobljeno 14. februarja 2017.
  15. ↑ »Lernu.net«. Lernu! Večjezično spletišče za učenje mednarodnega jezika esperanta. 14. februar 2017. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  16. ↑ »List of Wikipedias«. Wikipedia. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  17. ↑ »Tutmonda helplingvo por ĉiuj homoj«. Google Translate Blog. 22. februar 2012. Pridobljeno 14. februarja 2017.
  18. ↑ »Esperanto for English speakers now in Beta!«. Duolingo. 29. maj 2015. Pridobljeno 29. maja 2015.
  19. ↑ »About the course«. Duolingo. Pridobljeno 26. novembra 2017.
  20. ↑ »Some Esperanto course statistics :)«. Duolingo. Pridobljeno 14. februarja 2017.
  21. ↑ »Predstavitev interesne dejavnosti Mednarodni sporazumevalni jezik esperanto v angleščini«. Osnovna šola Antona Ukmarja Koper. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2017. Pridobljeno 14. februarja 2017.
  22. ↑ »Učenje treh jezikov hkrati z aplikacijo DUOLINGO učenci dojemajo kot igro«. SIRikt. 7. september 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2017. Pridobljeno 14. februarja 2017.
  23. ↑ »Število govorcev esperanta narašča: Ĉu vi ridas?«. 31. julij 2015. Pridobljeno 16. februarja 2017.

Developed by StudentB