Imena | |
---|---|
IUPAC ime
etanol
| |
Sistematično ime
etanol | |
Druga imena
etilni alkohol
| |
Identifikatorji | |
3D model (JSmol)
|
|
Kratice | EtOH |
ECHA InfoCard | 100.000.526 |
EC število |
|
PubChem CID
|
|
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
Lastnosti Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Properties): "Melting_notes; Boiling_notes" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
| |
C2H5OH | |
Molska masa | 46,07 g/mol |
Videz | brezbarvna tekočina |
Gostota | 0,79 g/cm³ pri 20 °C |
Tališče | -114 °C |
Vrelišče | 78 °C pri 101,31 Kpa |
popolna | |
Topnost | topen v polarnih topilih |
Parni tlak | 58,1 hPa pri 20 °C |
Nevarnosti Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Hazards): "HPPhrases; Autoignition" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
| |
H225, H315+H320, H335, H401 | |
P210, P261, P305+P351+P338 | |
Plamenišče | 13,7 °C ASTM D 56 zaprta posoda, 21 °C ASTM D 1310 odprta posoda |
Meje eksplozivnosti |
spodnja 3,3 V/V, zgornja 19 V/V |
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |
LD50 (srednji odmerek)
|
8000mg/kg (podgana)vdihavanje, 20000 mg/kg (zajec) stik s kožo, 6200mg/kg (podgana) zaužitje |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
Sklici infopolja | |
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH. Etanol je pri sobni temperaturi brezbarvna kapljevina, večini prijetnega vonja. Pogosto ga imenujemo kar alkohol, ker se z njim najpogosteje srečujemo. Vsebujejo ga alkoholne pijače. V večjih količinah in koncentracijah je strupen. Uživanje etanola pri ljudeh povzroča kratkotrajne, včasih ugodne psihofizične odzive in zasvojenost.
Etanol je uporaben kot razkužilo, topilo in kot gorivo. Ker je užitni alkohol visoko obdavčen, je tehničnemu etanolu primešan strupeni metanol. Tak etanol imenujemo denaturirani alkohol oziroma denaturirani špirit.
Etanol v naravi predelujejo glive kvasovke iz sladkorja z alkoholnim vrenjem, pridobivamo pa ga tudi v petrokemiji, iz naftnih derivatov, zlasti z oksidacijo etilena. Kvasovke pri večji koncentraciji etanola odmrejo, zato je neposredno z vrenjem možno doseči do največ 25 % prostorninski delež etanola. Večjo koncentracijo dobimo z destilacijo, pri pijačah je to kuhanje žganja. Z destilacijo ni možno doseči 100-odstotne čistosti etanola, ampak le do teoretično 95,7 % (glej azeotropna zmes).