Back Fotosintese Afrikaans Photosynthese ALS Fotosintesi AN تركيب ضوئي Arabic فوطوسانتيز ARY সালোক সংশ্লেষণ Assamese Fotosíntesis AST Фотосинтез AV Fotosintez Azerbaijani فوتوسینتز AZB

Fotosinteza

Fotosinteza, v svojem bistvu proces pretvorbe (elektromagnetnega valovanja) sončne svetlobe v (gostejše vibracije) kemično energijo, poteka pri rastlinah pretežno v listih.

Fótosintéza (iz grščine starogrško φωτός: photós - svetloba + starogrško σύνθεσης: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe[a] za pridelavo hrane. Gre torej za proces pretvorbe sončne energije v kemično energijo, ki je shranjena predvsem v obliki ogljikovih hidratov, kot so sladkorji.[2][3]

Fotosintetski organizmi so temelj prehranjevalne verige, saj so skoraj vsa živa bitja na Zemlji, tudi ljudje, odvisna od njihove energije, ki jo proizvedejo s fotosintezo. Osnovni gradniki, ki jih fotosintetski organizmi porabljajo za izdelavo organskih spojin, so relativno preproste molekule, tj. ogljikov dioksid (CO2) ter voda (H2O). Pri fotosintezi se sprošča tudi kisik (O2) kot stranski produkt in večina kisika v Zemljinem ozračju je nastala pri fotosintezi.[4] Organizmi med procesom celičnega dihanja izrabijo ogljikove hidrate in kisik za tvorbo energije, pri tem pa sprostijo oz. izločijo CO2 in vodo, ki se vrneta nazaj k rastlinam; tako je kroženje snovi zaključeno.[2][3]

Fotosinteza se pri evkariontskih organizmih, kot so rastline in alge, odvija v posebnih celičnih organelih, ki jih imenujemo kloroplasti, pri nižje razvitih enoceličnih organizmih, kot so bakterije, pa na posebej prilagojenih celičnih membranah znotraj celice. Z izjemo nekaterih skupin alg in bakterij so poglavitni pigmenti, ki absorbirajo sončno svetlobo, klorofili, ki organizmom dajejo značilno zeleno barvo. Na molekularni ravni proces fotosinteze v grobem delimo na od svetlobe odvisne reakcije, kjer ob pogonu energije sončne svetlobe nastaneta adenozin trifosfat (ATP) kot vir energije ter nikotinamid adenin dinukleotid fosfat (NADPH) kot reducent, ter na reakcije vezave ogljika (tudi od svetlobe neodvisne reakcije), kjer se CO2 porabi za izdelavo kompleksnih organskih spojin, za kar sta bistvena ATP in NADPH, predhodno nastala v svetlobnih reakcijah.[2]

  1. ↑ Beatty, J. Thomas; Overmann, Jörg; Lince, Michael T.; Manske, Ann K.; Lang, Andrew S.; in sod. (2005). »An obligately photosynthetic bacterial anaerobe from a deep-sea hydrothermal vent«. Proc Natl Acad Sci USA. Zv. 102, št. 26. str. 9306–10. doi:10.1073/pnas.0503674102. ISSN 0027-8424. PMID 15967984. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 29. oktobra 2015.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Nelson, Cox; 2008, str. 742-3.
  3. ↑ 3,0 3,1 Alberts, 2004, str. 478.
  4. ↑ Zimmer C. (3. oktober 2013). »Earth's Oxygen: A Mystery Easy to Take for Granted«. New York Times. Pridobljeno 29. oktobra 2015.


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).

Developed by StudentB