Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije

Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje.

Ludvik XVI. je zaradi nesposobnosti in razkošnega življenja povzročal vse večje nezadovoljstvo med ljudmi, državna blagajna pa je bila prazna zaradi dragih vojn in obdobja slabih letin. Vso politično oblast sta imela plemstvo in duhovščina, predstavniki teh slojev so živeli v izobilju, večina kmečkega prebivalstva pa v revščini. Meščanstvo je ostalo brez političnih pravic in moralo je plačevati visoke davke. Številni meščani so se povezali z delom nezadovoljnega plemstva in začeli upor proti absolutni kraljevi oblasti ter fevdalnemu sistemu, utemeljen v idejah razsvetljenstva.

Že prvo leto revolucije so nekdanji fevdalni oblastniki - plemstvo in Cerkev - izgubili vse privilegije in večino svoje moči. Drugo fazo dogajanja so zaznamovali spori med liberalci in podporniki starega reda, ki so poskušali izničiti reforme. 21. januarja 1793 je bil usmrčen Ludvik XVI., kar je državi prineslo mednarodno obsodbo. Zunanje grožnje so v veliki meri oblikovale revolucijo; v revolucionarnih vojnah s sosednjimi silami so bili Francozi uspešni zaradi inovacij v vojskovanju, kot je uvedba naborništva. Znotraj države se je upor radikaliziral, na oblast je prišel Maximilien Robespierre, s katerim se je začela t. i. vladavina terorja z množičnimi usmrtitvami domnevnih sovražnikov revolucije.

Po strmoglavljenju in usmrtitvi Robespierra je prevzel oblast direktorij, ki je končal to nasilno obdobje. Revolucija se je končala s prihodom Napoleona na oblast in pričetkom napoleonskih vojn, ki so ponesle idejo revolucije širom Evrope.


Developed by StudentB