Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod. Včasih se izraz geofizika uporablja samo v povezavi z geološko aplikacijo, na primer pri preučevanju oblike Zemlje, njenih magnetnih in gravitacijskih polj, notranje zgradbe in sestave, dinamike, procesov tektonike plošč, nastanka magem, vulkanizma ter procesov nastanka kamnin. V sedanjosti pa geofizika zajema tudi proučevanje hidroloških ciklov, dinamiko tekočin v oceanih in atmosferi, električnost in magnetizem ionosfere ter magnetosfere ter proučevanje vseh teh procesov na ostalih planetih ter njihovih satelitih.
Geofizika je kot svoja znanstvena disciplina bila prepoznana v 19. stoletju, v resnici pa njeni začetki segajo že v antično zgodovino. Prve kompase so v najzgodnejših zapisih omenjali na Kitajskem, v Indiji ter v Grčiji. Moderni magnetni kompasi so v uporabi od 4. st. pr. n. št., 132 let pr. n. št. pa je bil izdelan prvi seizmoskop. Prve geofizikalne metode so bile razvite v povezavi z navigacijo in pomorstvom. Isaac Newton je svojo teorijo mehanike povezal s ciklom plimovanja ter precesijo Zemlje. Pričel se je tudi razvoj instrumentov in metod, s katerimi je bilo mogoče izmeriti Zemljino obliko, gostoto, gravitacijsko in magnetno polje, … V 20. st. so se razvile geofizikalne metode s katerimi je bilo mogoče daljinsko raziskovanje trdne Zemlje in oceanov, geofizika je odigrala tudi pomembno vlogo pri razvoju teorije tektonike plošč.
Geofizika je pomembno orodje pri zadovoljevanju družbenih potreb po zalogah mineralnih surovin, preprečevanju in blaženju posledic naravnih nesreč ter varovanju okolja. Podatki geofizikalnih raziskav se uporabljajo pri iskanju in preučevanju možnih naftnih rezervoarjev, mineralnih zalog ter podzemne vode, pri iskanju arheoloških ostankov, pri določanju debeline ledenikov in prsti ter pri ocenjevanju primernih mest za sanacijo okolja.