Back Giorgia Meloni Afrikaans Giorgia Meloni ALS Giorgia Meloni AN جورجا ملوني Arabic چورچيا ميلونى ARZ Corca Meloni Azerbaijani Giorgia Meloni BCL Джорджа Мелоні Byelorussian Джорджа Мэлёні BE-X-OLD Джорджа Мелони Bulgarian
| Giorgia Meloni | |
|---|---|
.jpg) Meloni in 2022 | |
| Ministrska predsednica Italijanske republike | |
Trenutni nosilec naziva | |
| Začetek delovanja 22. oktober 2022 | |
| Predsednik | Sergio Mattarella |
| Namestnik | Antonio Tajani Matteo Salvini |
| Predhodnik | Mario Draghi |
| Predsednica Bratov Italije | |
Trenutni nosilec naziva | |
| Začetek delovanja 8. marec 2014 | |
| Predhodnik | Ignazio La Russa |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | 15. januar 1977 (47 let) Rim, Italija[1] |
| Politična stranka | FdI (od 2012) PdL (2009–2012) AN (1995–2009) MSI-DN (1992–1995) |
| Partnerji | Andrea Giambruno (2014–2023) |
| Otroci | Ginevra |
| Bivališče | Palača Chigi |
| Poklic | političarka, novinarka |
| Podpis |  |
| Spletna stran | www |
Giorgia Meloni, italijanska političarka; * 15. januar 1977, Rim.
22. oktobra 2022 je postala predsednica italijanske vlade. Je prva ženska na tem položaju. Od leta 2006 je članica poslanske zbornice. Leta 2014 je postala vodja politične stranke Bratje Italije (FdI), od leta 2020 pa je predsednica Stranke evropskih konservativcev in reformistov.
Leta 1992 se je Melonijeva pridružila Mladinski fronti, podmladku Italijanskega socialnega gibanja (MSI), neofašistične politične stranke, ki so jo leta 1946 ustanovili nekdanji privrženci italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Kasneje je postala nacionalna vodja Študentske akcije, študentskega gibanja Nacionalnega zavezništva (AN), postfašistične stranke, ki je leta 1995 postala pravna naslednica MSI in se usmerila proti nacionalnemu konzervativizmu. Od leta 1998 do 2002 je bila svetnica rimske province, nato pa je postala predsednica Mladinske akcije, podmladka AN. Leta 2008 je bila imenovana za ministrico za mladino v četrti vladi Silvia Berlusconija. To funkcijo je opravljala do leta 2011. Leta 2012 je soustanovila FdI, pravno naslednico AN, in leta 2014 postala njena predsednica. Neuspešno se je udeležila volitev v Evropski parlament leta 2014 in mestnih volitev v Rimu leta 2016. Po italijanskih splošnih volitvah leta 2018 je vodila FdI v opoziciji v celotnem času mandata, s čimer je FdI povečala svojo priljubljenost v javnomnenjskih raziskavah, zlasti med upravljanjem pandemije COVID-19 v Italiji s strani vlade Maria Draghija. FdI je bila edina stranka, ki v Draghijevi vladi narodne enotnosti ni sodelovala.
Je desna populistka in nacionalistka, njena politična stališča so bila opisana kot skrajno desna, kar sama zavrača. Opisuje se kot katoliška kristjanka in konservativka ter trdi, da brani "Boga, domovino in družino". Nasprotuje splavu, evtanaziji ter poroki in starševstvu istospolnih parov, saj pravi, da nuklearno družino sestavljajo izključno pari moški–ženska. Diskurz Melonijeve vključuje kritike globalizma in femonacionalistično retoriko. Nasprotuje sprejemanju nekrščanskih migrantov in multikulturalizmu, podpira pomorsko blokado za zaustavitev priseljevanja, obtožena je bila ksenofobije in islamofobije; Giorgia Meloni je krivdo za evropsko migrantsko krizo pripisala neokolonializmu. Kot zagovornica zveze NATO ohranja evroskeptične poglede na Evropsko unijo, ki jo opisuje kot evrorealistično, in se je zavzemala za boljše odnose z Rusijo pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022, ki jo je obsodila, in obljubila, da bo še naprej pošiljala orožje Ukrajini.
Meloni je izrazila kontroverzna stališča, kot je pohvala Mussolinija, ko je bila stara 19 let. Leta 2020 je pohvalila Giorgia Almiranteja, civilnega ministra v Mussolinijevi Italijanski socialni republiki, ki je produciral rasistično propagando in soustanovil MSI. Kljub temu je Melonijeva dejala, da ona in njena stranka obsojata tako zatiranje demokracije kot uvedbo italijanskih rasnih zakonov s strani fašističnega režima.
- ↑ Katalog Nemške nacionalne knjižnice