Gornja Radgona

Gornja Radgona
Gornja Radgona se nahaja v Slovenija
Gornja Radgona
Gornja Radgona
Geografska lega v Sloveniji
46°40′52″N 15°59′17″E / 46.68111°N 15.98806°E / 46.68111; 15.98806
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPomurska
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaGornja Radgona
Površina
 • Skupno3,0 km2
Nadm. višina
206 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno3.144
 • Gostota1.000 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
9250 Gornja Radgona
Zemljevidi
Gornja Radgona - Mestno jedro
LegaObčina Gornja Radgona
Zgrajeno1182
RKD št.6681 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP25. januar 1991

Gornja Radgona (izgovarjava [ˈɡoːɾnja ˈɾaːdɡɔna] (); nemško Oberradkersburg,[3] madžarsko Felsőregede[4]) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote. Leži na desnem bregu Mure ob regionalni cesti MariborMurska Sobota in ima nekaj čez 3000 prebivalcev.

Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (nmv 265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko Radgono (nemško Bad Radkersburg); leta 1907 je postala trg, po letu 1945 pa mesto. Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je bil do uveljavitve Schengenskega sporazuma in vstopa Slovenije v Schengensko območje mejni prehod za mednarodni promet.

Gornja Radgona ima pretežno kmetijsko zaledje z razvitim vinogradništvom. Je prepoznavno tudi kot sejemsko mesto. V mestu vsako leto Pomurski sejem d. d. organizira med drugim tudi mednarodni kmetijsko-živilski sejem, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.

  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. septembra 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6681«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1904. str. 188.
  4. Ruda, Gábor (2002). Minderheitenschulen – zweisprachiger Unterricht. Pilisvörösvár: Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület. str. 90.

Developed by StudentB