Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz. Je del širšega območja Karabaha, ki obsega območje med Ravnim Karabahom in Sjunikom. Deželo večinoma pokrivajo gore in gozdovi.
Gorski Karabah je sporno ozemlje, mednarodno priznano kot del Azerbajdžana,[1][2] čeprav so od konca prve vojne v Gorskem Karabahu med Armenijo in Azerbajdžanom leta 1994 do dejanske razpustitve Republike Arcah (znane tudi kot Gorskokarabaška republika) januarja 2024 večino njegovega ozemlja nadzorovali etnični Armenci. Predstavniki obeh strani so ob posredovanju Minske skupine OVSE imeli številne mirovne pogovore glede spornega statusa regije, vendar brez zaključkov. Večinsko armensko prebivalstvo se je zavzemalo včasih za neodvisnost Arcaha od obeh držav, včasih pa za združitev z Armenijo.[3]
Regija se običajno enači z administrativnimi mejami nekdanje sovjetske Gorskokarabaške avtonomne oblasti. Obsega 4400 km2; zgodovinski obseg regije pa znaša okoli 8223 km2.[4][5]
27. septembra 2020 je z azerbajdžansko ofenzivo v Gorskem Karabahu na okoliških ozemljih izbruhnila nova vojna.[6] Azerbajdžan je med vojno dosegel pomembne uspehe, saj je ponovno zasedel v prejšnjem spopadu okupirana ozemlja okoli Gorskega Karabaha in zavzel eno tretjino Gorskega Karabaha samega, vključno s Šušo in Hadrutom.[7][8][9][10] Vojna se je končala 10. novembra 2020, ko so Azerbajdžan, Armenija in Rusija podpisali tristranski sporazum o prekinitvi sovražnosti, po katerem so se vsa preostala zasedena ozemlja, ki obdajajo Gorski Karabah, uradno vrnila pod nadzor Azerbajdžana. Republika Arcah je postala izolirana in okrnjena državna tvorba, ki jo je z Armenijo po septembru 2022 povezoval samo še Lačinski koridor, ozek pas s cesto pod ruskim nadzorom.
19. septembra 2023 je Azerbajdžan po večmesečni blokadi začel nov obsežen vojaški vpad v Gorski Karabah.[11][12][13][14][15] Arcaške sile so se hitro razsule in prišlo je do zmage Azerbajdžana, do razpada republike Arcah,[16] do eksodusa skoraj celotnega armenskega prebivalstva iz področja[17] in do vdora azerbajdžanske vojske v nekdanjo prestolnico Arcaha, Stepanakert (Hankendi).[18] Predsednik Arcaha je 28. septembra podpisal odlok, s katerim se je Republika Arcah 1. januarja 2024 uradno ukinila.[19]
↑»Violence and Politics in Armenia-Azerbaijan Relations«. Baku Research Institute (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2023. Pridobljeno 27. junija 2023. As a result of the 2020 war, however, Azerbaijan received all territories around Soviet-era Nagorno Karabakh that were occupied by Armenian forces during the first Karabakh war, plus the two regions of Nagorno Karabakh proper: Shushi/Shusha and Hadrut.
↑Lynch, Ian J. (18. november 2020). »A cold winter for peace in Nagorno-Karabakh?«. Ahval (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2020. Pridobljeno 27. junija 2023. The new agreement allows Azerbaijan to keep the territory it took by force, including Shusha and Hadrut, within the historic boundaries of Nagorno-Karabakh. It also requires Armenian forces to turn over other territories they have occupied for the last 26 years, including the so-called Lachin corridor, which is Nagorno-Karabakh's primary link to Armenia proper.