Gorski Karabah

Gorski Karabah

Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz. Je del širšega območja Karabaha, ki obsega območje med Ravnim Karabahom in Sjunikom. Deželo večinoma pokrivajo gore in gozdovi.

Gorski Karabah je sporno ozemlje, mednarodno priznano kot del Azerbajdžana,[1][2] čeprav so od konca prve vojne v Gorskem Karabahu med Armenijo in Azerbajdžanom leta 1994 do dejanske razpustitve Republike Arcah (znane tudi kot Gorskokarabaška republika) januarja 2024 večino njegovega ozemlja nadzorovali etnični Armenci. Predstavniki obeh strani so ob posredovanju Minske skupine OVSE imeli številne mirovne pogovore glede spornega statusa regije, vendar brez zaključkov. Večinsko armensko prebivalstvo se je zavzemalo včasih za neodvisnost Arcaha od obeh držav, včasih pa za združitev z Armenijo.[3]

Regija se običajno enači z administrativnimi mejami nekdanje sovjetske Gorskokarabaške avtonomne oblasti. Obsega 4400 km2; zgodovinski obseg regije pa znaša okoli 8223 km2.[4][5]

27. septembra 2020 je z azerbajdžansko ofenzivo v Gorskem Karabahu na okoliških ozemljih izbruhnila nova vojna.[6] Azerbajdžan je med vojno dosegel pomembne uspehe, saj je ponovno zasedel v prejšnjem spopadu okupirana ozemlja okoli Gorskega Karabaha in zavzel eno tretjino Gorskega Karabaha samega, vključno s Šušo in Hadrutom.[7][8][9][10] Vojna se je končala 10. novembra 2020, ko so Azerbajdžan, Armenija in Rusija podpisali tristranski sporazum o prekinitvi sovražnosti, po katerem so se vsa preostala zasedena ozemlja, ki obdajajo Gorski Karabah, uradno vrnila pod nadzor Azerbajdžana. Republika Arcah je postala izolirana in okrnjena državna tvorba, ki jo je z Armenijo po septembru 2022 povezoval samo še Lačinski koridor, ozek pas s cesto pod ruskim nadzorom.

19. septembra 2023 je Azerbajdžan po večmesečni blokadi začel nov obsežen vojaški vpad v Gorski Karabah.[11][12][13][14][15] Arcaške sile so se hitro razsule in prišlo je do zmage Azerbajdžana, do razpada republike Arcah,[16] do eksodusa skoraj celotnega armenskega prebivalstva iz področja[17] in do vdora azerbajdžanske vojske v nekdanjo prestolnico Arcaha, Stepanakert (Hankendi).[18] Predsednik Arcaha je 28. septembra podpisal odlok, s katerim se je Republika Arcah 1. januarja 2024 uradno ukinila.[19]

  1. »Armenians Rage Against Last-Minute Peace Deal«. Foreign Policy (v ameriški angleščini). 10. november 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. novembra 2020. Pridobljeno 8. junija 2022.
  2. »General Assembly adopts resolution reaffirming territorial integrity of Azerbaijan, demanding withdrawal of all Armenian forces«. United Nations. 14. marec 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. avgusta 2015. Pridobljeno 30. avgusta 2015.
  3. »Tensions mount as Armenia and Azerbaijan continue fighting«. Dawn.com, Associated Press (v angleščini). 29. september 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2020.
  4. Robert H. Hewsen.
  5. Robert H. Hewsen (2001). Armenia: A Historical Atlas. The University of Chicago Press. str. 264. ISBN 978-0-226-33228-4.
  6. »Fighting erupts between Armenia, Azerbaijan over disputed region«. Al Jazeera. 27. september 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2020. Pridobljeno 27. septembra 2020.
  7. »Armenia and Azerbaijan: A blockade that never ended and a peace deal hanging by a thread«. Global Voices (v angleščini). 19. julij 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2023. Pridobljeno 24. julija 2023.
  8. »Violence and Politics in Armenia-Azerbaijan Relations«. Baku Research Institute (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2023. Pridobljeno 27. junija 2023. As a result of the 2020 war, however, Azerbaijan received all territories around Soviet-era Nagorno Karabakh that were occupied by Armenian forces during the first Karabakh war, plus the two regions of Nagorno Karabakh proper: Shushi/Shusha and Hadrut.
  9. Cheterian, Vicken (20. oktober 2022). »Technological determinism or strategic advantage? Comparing the two Karabakh Wars between Armenia and Azerbaijan«. Journal of Strategic Studies (v angleščini): 1–24. doi:10.1080/01402390.2022.2127093. ISSN 0140-2390. The Armenian side also lost territories within the former NKAO, namely the district of Hadrut and the strategic town of Shusha/Shushi, areas that were not even considered for handover to Azerbaijan during the long years of diplomatic negotiations between the two wars.
  10. Lynch, Ian J. (18. november 2020). »A cold winter for peace in Nagorno-Karabakh?«. Ahval (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2020. Pridobljeno 27. junija 2023. The new agreement allows Azerbaijan to keep the territory it took by force, including Shusha and Hadrut, within the historic boundaries of Nagorno-Karabakh. It also requires Armenian forces to turn over other territories they have occupied for the last 26 years, including the so-called Lachin corridor, which is Nagorno-Karabakh's primary link to Armenia proper.
  11. »Azerbaijan Launches Offensive in Breakaway Nagorno-Karabakh, Children Among Casualties«. Radiofreeeurope/Radioliberty. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2023. Pridobljeno 19. septembra 2023.
  12. »Azerbaijani forces strike Armenian-controlled Karabakh, raising risk of new Caucasus war«. Reuters. 19. september 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2023. Pridobljeno 19. septembra 2023.
  13. »Azerbaijan launches attack in Nagorno-Karabakh, announces 'evacuation' of Armenian population«. 19. september 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2023. Pridobljeno 19. septembra 2023.
  14. »Live updates | Stepanakert under fire as Azerbaijan launches assault on Nagorno-Karabakh«. OC Media (v ameriški angleščini). 19. september 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2023. Pridobljeno 19. septembra 2023.
  15. »Azerbaijan says it has begun 'anti-terrorist' operations in Nagorno-Karabakh«. France 24 (v angleščini). 19. september 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2023. Pridobljeno 19. septembra 2023.
  16. https://www.msn.com/en-us/news/world/separatist-government-of-nagorno-karabakh-says-it-will-dissolve-itself-by-january-2024/ar-AA1hnp2b?ocid=spr_news
  17. »Nagorno-Karabakh talks: separatists lay down arms amid fears of refugee crisis«. The Guardian (v britanski angleščini). 23. september 2023. ISSN 0261-3077. Pridobljeno 24. septembra 2023.
  18. »Azərbaycan polisi Xankəndidə - VİDEO«. Publika.AZ (v azerbajdžanščini). 29. september 2023. Pridobljeno 30. septembra 2023.
  19. »Odlok: Republika Gorski Karabah bo januarja prenehala obstajati«. MMC RTV-SLO. 28. september 2023.

Developed by StudentB