Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu:

v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje:

v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu:[1]

pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja:

ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo:

Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, , redkeje z γ in v novejšem času tudi z . Imenuje se tudi splôšna gravitacíjska konstánta, Newtonova (gravitacíjska) konstánta in pogovorno velíki G.[2]

Gravitacijska konstanta je ena osnovnih konstant v fiziki. Njena priporočena vrednost (2014, CODATA[3]) je:

Morda je gravitacijsko konstanto od vseh konstant najtežje meriti.[4] Med vsemi osnovnimi konstantami je njena vrednost določena najmanj točno, saj so točno določena le prva tri decimalna mesta (6,67), njena relativna standardna merilna negotovost je le 47 ×10−6. Enako netočna je masa Sonca. Lege planetov so znane veliko točneje in tudi produkt κ in mase Sonca.

  1. Agnese; La Camera; Recami (1999).
  2. Gundlach; Merkowitz (2002).
  3. »Newtonian constant of gravitation«. Committee on Data for Science and Technology (CODATA) (v angleščini). NIST. Junij 2015. Pridobljeno 25. septembra 2015.
  4. Gillies (1997).

Developed by StudentB