Grenlandija Kalaallit Nunaat Grønland | |
---|---|
Himna: Nunarput utoqqarsuanngoravit Nuna asiilasooq | |
Glavno mesto | Nuuk |
Uradni jeziki | grenlandščina, danščina |
Demonim(i) | Grenlandec, Grenlandka |
Vlada | parlamentarna demokracija (znotraj ustavne monarhije) |
• monarh: | Friderik X. |
Julie Præst Wilche | |
Múte Bourup Egede | |
avtonomna pokrajina | |
• samouprava | 1979 |
Površina | |
• skupaj | 2.166.086 km2 (13.) |
• voda (%) | 81,1a |
Prebivalstvo | |
• ocena december 2006 | 57.100 (213.) |
BDP (ocena 2001) | |
• skupaj (PKM) | 1,1 milijarde USD (ni uvrščena) |
• na preb. (PKM) | 20.000b USD (ni uvrščena) |
HDI (n/a) | n/a · n/a |
Valuta | danska krona (DKK) |
Časovni pas | UTC 0 do -4 |
Klicna koda | 299 |
Internetna domena | .gl |
a Leta 2000: 410.449 km² nepoledenele; 1.755.637 km² pokrite z ledom. b ocena iz leta 2001. |
Grenlandija (grenlandsko Kalaallit Nunaat, dobesedno pomeni »Naša dežela«, in dansko Grønland, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina). Okoli 84 odstotkov njene površine prekriva led.
Do leta 1814 je bila Grenlandija ena od norveških kronskih kolonij, potem pa je pripadla Danski in leta 1953 postala sestavni del Kraljestva Danske. Danski parlament (Folketing) ji je leta 1978 podelil samoupravo (hjemmestyre), ki se je začela izvajati naslednje leto, 1. maja 1979. Kraljica Danske, Margareta II., še naprej ostaja vodja države. Grenlandija je v okviru Danske spadala k Evropski uniji (takrat Evropska skupnost) od 1. januarja 1973 (pristop Danske), vendar je bila pridobitev samouprave povod, da se je 1. januarja 1985 od Unije odcepila.
Grenlandija je danes največji otok na svetu, ki ga po podatkih iz januarja 2011 naseljuje le 56.615 ljudi, s čimer je Grenlandija najmanj naseljeno odvisno ozemlje na svetu. Največ prebivalcev živi v glavnem mestu Nuuk, ki je tudi največje mesto na otoku.