Haiti

Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya), je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos. Zavzema zahodne tri osmine otoka, ki si ga deli z Dominikansko republiko. Na njegovem jugozahodu leži majhen otok Navassa (Navasse), ki si ga lasti Haiti, a je sporno ozemlje pod zvezno upravo Združenih držav Amerike. Haiti vključuje več priobalnih otokov: največji satelitski otok Hispaniole je Gonâve v istoimenskem, osrednjem zalivu (Golfe de la Gonâve), ki je umeščen med dva največja polotoka Hispaniole, ob južnem od njiju sta v njem še dva manjša otočka (Kajemiti; Les Cayemites) in ob jugozahodni obali največjega polotoka Île à Vache (Kravji otok). Otok Tortuga (Île de la Tortue) leži ob severni obali Haitija.

Haiti zavzema površino 27.750 km² in je tretja največja država na Karibih z ocenjeno populacijo 11,4 milijona prebivalcev, zaradi česar je od nedavnega (poleg Kube) najštevilčneje poseljena država na Karibih. Glavno mesto je Port-au-Prince.

Otok je prvotno naseljevalo avtohtono ljudstvo Taíno, ki izvira iz Južne Amerike. Prvi Evropejci so prispeli 5. decembra 1492 s prvo odpravo Krištofa Kolumba, ki je sprva verjel, da je našel Indijo ali Kitajsko. Kolumb je nato ustanovil prvo evropsko naselbino v Ameriki, La Navidad, na današnji severovzhodni obali Haitija. Otok je zahtevala Španija in ga poimenovala La Española, ki je bil del Španskega imperija do začetka 17. stoletja. Vendar pa so konkurenčne terjatve in poravnave s Francozi privedle do tega, da je bil zahodni del otoka leta 1697 odstopiljen Franciji, ki ga je kasneje preimenovala Saint-Domingue. Francoski kolonialisti so ustanovili donosne plantaže sladkornega trsa, katerega je obdelovalo ogromno sužnjev, pripeljanih iz Afrike. Na podlagi mednarodne trgovine je z njihovo pomočjo kolonija postala ena najbogatejših na svetu.

Sredi francoske revolucije (1789–1799) so sužnji in svobodni ljudje različnih polti sprožili haitska revolucijo (1791–1804), ki jo je vodil nekdanji suženj in prvi temnopolti general francoske vojske Toussaint Louverture. Po 12 letih spopadov je sile Napoleona Bonaparteja premagal Louverturejev naslednik Jean-Jacques Dessalines (pozneje cesar Jacques I.), ki je 1. januarja 1804 razglasil suverenost Haitija – prvi neodvisni narod Latinske Amerike in Karibov, drugi Amerike, prva država, ki je odpravila suženjstvo, in edina država v zgodovini, ustanovljena z uspešnim uporom sužnjev. Poleg Alexandra Pétiona, prvega predsednika republike, so bili vsi prvi voditelji Haitija nekdanji sužnji. Po kratkem obdobju, v katerem je bila država razdeljena na dva dela, je predsednik Jean-Pierre Boyer združil državo in nato skušal spraviti celotno Hispaniolo pod nadzor Haitija, kar je sprožilo dolgo vrsto vojn, ki so se končale v 1870-ih, ko je Haiti uradno priznal državo. neodvisnost Dominikanske republike.

Prvo stoletje neodvisnosti Haitija so zaznamovali politična nestabilnost, ostrakizem mednarodne skupnosti in plačilo hromečega dolga Franciji. Politična nestanovitnost in zunanji gospodarski vpliv v državi sta spodbudila ZDA, da so zasedle državo od 1915 do 1934. Po nizu kratkotrajnih predsedstev je François 'Papa Doc' Duvalier leta 1956 prevzel oblast, s čimer se je začelo dolgo obdobje avtokratske vladavine, ki se je nadaljevala. njegovega sina Jean-Clauda 'Baby Doc' Duvalierja, ki je trajal do leta 1986; Za obdobje je bilo značilno državno sankcionirano nasilje nad opozicijo in civilisti, korupcija in gospodarska stagnacija. Po letu 1986 je Haiti začel poskušati vzpostaviti bolj demokratičen politični sistem.

Haiti je ustanovni član Združenih narodov, Organizacije ameriških držav (OAS), Združenja karibskih držav in Mednarodne organizacije frankofonije. Poleg CARICOM je članica Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije in Skupnosti držav Latinske Amerike in Karibov. Zgodovinsko reven in politično nestabilen ima Haiti najnižji indeks človekovega razvoja v Ameriki. Od preloma v 21. stoletje je država preživela državni udar, ki je povzročil posredovanje ZN, pa tudi katastrofalen potres, v katerem je umrlo več kot 250.000 ljudi.