Herod Veliki | |
---|---|
Rojstvo | cca. 74 pr. n. št. Edom |
Smrt | cca. 4 pr. n. št.[1][2] Jeriho[d][3][4][5] |
Poklic | vladar, politik, vladar |
Herod Veliki (imenovan tudi Herod I., hebrejsko הוֹרְדוֹס [Horodes, Hordes], grško starogrško ἡρῴdης [Herodes] ) je bil vladar Judeje od leta 37 pr. n. št. do leta 4 pr. n. št. * 74 pr. n. št.(?); +4 pr. n. št. Jeruzalem.
Največ o Herodovem življenju izvemo iz del Jožefa Flavija.
Herodov oče Antipater (kratko Antipa) je postal leta 47 pr. n. št. rimski prokurator Judeje. Takrat je sina Heroda imenoval za guvernerja Galileje. Po očetovi smrti leta 43 pr. n. št. si je Herod prizadeval, da bi postal vladar Judeje, vendar pot do prestola ni bila lahka. Poročil se je s princeso Mariamno iz dinastije Hesmonejcev, ki so bili takrat titularni vladarji Judeje. Ker je bilo pretendentov za prestol še več, je Herod poiskal pomoč pri Rimljanih v Jeruzalemu. Rimski senat ga je imenoval za kralja Judov, a šele okoli leta 37 pr. n. št. je Herod tudi res uveljavil oblast nad celotno Judejo. Na prestolu je ostal do svoje smrti leta 4 pr. n. št.
Tik pred smrtjo je Herod Veliki usmrtil svojega sina Antipatra. Takrat je tudi spremenil oporoko in določil svojega sina Heroda Arhelaja za dediča celotnega kraljestva (etnarha), sinova Heroda Antipo in Heroda Filipa (mlajšega) pa za tetrarha - vladarja četrtine ozemlja.
Marsikomu je najbolj znan po omembi v Svetem pismu: Herod Veliki naj bi ukazal pomor nedolžnih otrok, da bi se na ta način znebil Jezusa (glej Mt 2,1-18).