Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov. Hrib nastane, ko gorovje navadno polagoma prehaja v nižino. Vrhovi in slemena so vedno nižji in manj strmi.
Kjer se vrhovi ne dvigajo več kot 200 do 500 m relativne nadmorske višine nad okolico, tako obliko zemeljskega površja imenujemo hrib. Več hribov povezanih v zaključeno celoto je hribovje.