Ikona

Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje)

Ikona (grško: starogrško εικόν [eikon, ikon] = podoba) je v širšem pomenu slika z versko vsebino. V ožjem pomenu je to verska slika značilna za pravoslavne Cerkve Bizantinskega obreda. Ikone praviloma prikazujejo Jezusa, Marijo in svetnike.

Ikonostas v cerkvi v Moskovskem kremlju, Rusija

V zahodnem krščanstvu je slika, kip ali relief v prvi vrsti umetniško delo, ki naj vernike spomni na določene verske resnice, dogodke ali osebe. V pravoslavnem krščanstvu imajo ikone dosti globlji pomen (kipov in reliefov pa pravoslavje ne pozna). Po verovanju pravoslavnih kristjanov ikona izžareva iz sebe svetost in s tem ustvarja duhovno povezavo med vernikom in osebo, ki jo ikona prikazuje. Pravoslavna Cerkev še posebej intenzivno časti ikono določenega svetnika ob določenih dneh, kot so godovni dan svetnika, prazniki, ipd. Ikone imajo tudi častno mesto v procesijah in v bogoslužju. V cerkvah zavzema vidno mesto ikonostas - to je z ikonami okrašena stena, ki ločuje del cerkve za občestvo od oltarnega prostora.

Pretirano čaščenje ikon je povzročilo v 8.stoletju pojav ikonoklazma - boja proti čaščenju ikon in tudi fizičnega uničevanja ikon.


Developed by StudentB