Jezus Kristus

Jezus Kristus
Portret
Kristus Odrešenik (Pantokrator), enkavstična ikona iz 6. stoletja iz samostana svete Katarine na gori Sinaj. opomba: rahlo odrezana
Rojstvook. 4 pr. n. št.[a]
Betlehem, Herodovo kraljestvo, Rimsko cesarstvo[5]
Smrt30 ali 33 n. št. (star 33–36)
Jeruzalem, Judeja, Rimsko cesarstvo
Vzrok smrti
križanje
DržavljanstvoHerodovo kraljestvo[6]
Poklicpridigar, prerok, tesar, rabin, čudodelnik, verski voditelj, zdravilec, mesija, pridigar, učitelj, ustanovitelj religije, tekton, pastor
Poznan poosrednja osebnost krščanstva
Domači krajNazaret, Galileja
StaršiDevica Marija, sveti Jožef; kristjani verujejo, da je Marija čudežno spočela svojega sina po posredovanju Svetega Duha. Muslimani verujejo, da ga je čudežno spočela po božjem ukazu.

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš[7], iz hebrejsko יהושע [Yĕhošūa‘] in grško Χριστός ([Hristós] v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok,[8] * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.

Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal[b] in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk.[14] Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata.[15] Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi.[16] Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto 2024 (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva.

Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena.[17] Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov.[18] Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno.

Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo.[19] Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

  1. Meier 1991, str. 407.
  2. Rahner 2004, str. 732.
  3. Sanders 1993, str. ;10–11.
  4. Finegan 1998, str. 319
  5. Luka s. Εὐαγγέλιον κατὰ Λουκάν — 0085.
  6. Matej s. εὐαγγέλιον κατὰ Μαθθαῖον
  7. M. Snoj: Slovar jezika Janeza Svetokriškega, prva knjiga A-O, Založba ZRC 2006. Ljubljana, ISBN 961-6568-45-0 str. 350, 430.
  8. www.oxfordislamicstudies.com
  9. Ehrman, Bart (2011). Forged: writing in the name of God – Why the Bible's Authors Are Not Who We Think They Are. HarperCollins. str. 285. ISBN 978-0-06-207863-6.
  10. Burridge, Richard A.; Gould, Graham (2004). Jesus Now and Then. Wm. B. Eerdmans Publishing. str. 34. ISBN 978-0-8028-0977-3.
  11. Price, Robert M. (2009). »Jesus at the Vanishing Point«. V Beilby, James K.; Eddy, Paul R. (ur.). The Historical Jesus: Five Views. InterVarsity. str. 55, 61. ISBN 978-0-8308-7853-6.
  12. Grant, Michael (1977). Jesus: An Historian's Review of the Gospels. Scribner's. str. 200. ISBN 978-0-684-14889-2.
  13. Van Voorst 2000, str. 16.
  14. James D. G. Dunn, The Oral Gospel Tradition, Wm. B. Eerdmans Publishing, 2013. pp 290-291
  15. Levine 2006, str. 4.
  16. Köstenberger, Kellum & Quarles 2009, str. ;124–125.
  17. Woodhead, Linda (2004). Christianity: A Very Short Introduction. Oxford: Oxford University Press. str. n.p.
  18. Grudem 1994, str. ;568–603.
  19. Esposito, John L. (2003). The Oxford Dictionary of Islam. Oxford University Press. str. 158. ISBN 978-0-19-975726-8.


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).


Developed by StudentB