Jod

Jod, ₅₃I
Jod
Izgovarjava	IPA: [ˈjoːt]
Videz	bleščeče siv kovinski sij, kovinsko siva trdnina, črna/vijolična tekočina, vijoličen plin
Standardna atomska teža Ar, std(I)	126,90447(3)
Jod v periodnem sistemu
	telur ← jod → ksenon
Vrstno število (Z)	53
Skupina	skupina 17 (halogeni)
Perioda	perioda 5
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d10 5s2 5p5
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 7
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	(I2) 113,7 °C
Vrelišče	(I2) 184,3 °C
Gostota (blizu s.t.)	4,933 g/cm3
Trojna točka	113,50 °C, 12,1 kPa
Kritična točka	546 °C, 11,7 MPa
Talilna toplota	(I2) 15,52 kJ/mol
Izparilna toplota	(I2) 41,57 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	(I2) 54,44 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−1, +1, +3, +4, +5, +6, +7 (močno kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,66
Ionizacijske energije	1.: 1008,4 kJ/mol ; 2.: 1845,9 kJ/mol ; 3.: 3180 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 140 pm
Kovalentni polmer	139±3 pm
Van der Waalsov polmer	198 pm
	Spektralne črte joda
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	ortorombska
Toplotna prevodnost	0,449 W/(m⋅K)
Električna upornost	1,3×107 Ω⋅m (pri 0 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetic
Magnetna susceptibilnost	−88,7·10−6 cm3/mol (298 K)
Stisljivostni modul	7,7 GPa
Številka CAS	7553-56-2
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Bernard Courtois (1811)
Najpomembnejši izotopi joda
	Kategorija: Jod; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53. Odkril ga je Bernard Courtois leta 1811 in sicer v pepelu morskih alg. Nekoliko je topen v vodi, bolj v nekaterih organskih topilih (heksan in tetraklorometan). Je element, ki je v živečih organizmih potreben kot element v sledeh, pri ljudeh je nujno potreben za pravilno delovanje ščitnice. Kemijsko je jod najmanj reaktiven od halogenov, in najbolj elektropozitivni kovinski halogen. Jod se pretežno uporablja v medicini, fotografijah in dišavah.

Jod je modro-črna, bleščeča trdnina, molekulski kristal, ki lahko sublimira zaradi šibkih medmolekulskih vezi v modro-vijoličen plin z dražljivim vonjem. Ta halogen tudi tvori spojine z mnogimi elementi, vendar je manj aktiven od drugih pripadnikov njegove vrste in ima nekatere podobne lastnosti kot kovine. Jod se zlahka topi v kloroformu, ogljikovem tetrakloridu in ogljikovem disulfidu, pri čemer tvori vijolične raztopine (v vodi je le rahlo topen). Tališče joda je 113 °C in se s taljenjem pretvaraja v rjavo, električno prevodno tekočino.

V škrobovici se trijodidni ion iz jodovice (jod, raztopljen v vodi s pomočjo kalijevega jodida) veže v škrobovo vijačnico, pri čemer nastane kompleks škrob-trijodidni ion ([I₃·škrob]^-), ki je globoko modre barve.

↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition, CRC press.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[CIAAW2013-1] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[2] Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition, CRC press.

[3] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]