Judeja (rimska provinca)

Judeja
יהודה
Iudaea
6–135
Lega Judeja (rimska provinca)
Glavno mestoCaesarea Maritima
32°30′N, 34°54′E
Skupni jezikikoinska grščina, aramejščina, latinščina, hebrejščina
Religija
rimsko mnogoboštvo, judaizem, zgodnje krščanstvo
do leta 41 prefekti, po letu 44 prokuratorji 
• 6–9
Koponij
• 26–36
Poncij Pilat
• 64-66
Gezij Flor
• 117
Lusij Kvijet
• 130-132
Tinej Ruf
Judejsko kraljestvo 
• 41–44
Herod Agripa I.
• 48–93/100
Herod Agripa II.
ZakonodajalecJudejski sinedrij
Zgodovinska dobaRimski principat
• Kvirinov popis prebivalstva
6
• kriza pod Kaligulo
37–41
• uničenje Drugega templja
4. avgust 70
132- 135
Predhodnice
Naslednice
Tetrarhija (Judeja)
Syria Palaestina
Danes del Izrael
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »subdivision«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »continent«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »image_caption«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »nation«
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »region«

Judeja (hebrejsko: יהודה ‎, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško: starogrško Ἰουδαία [Joudaía], latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.

Rimska republika je po porazu Mitridata VI. Pontskega v tretji mitridatski vojni (73-63 pr. n. št.) leta 63 pr. n. št. ustanovila provinco Sirijo. Prokonzul Pompej je še istega leta oblegal in osvojil Jeruzalem in s svojim vstopom oskrunil jeruzalemski tempelj. Po osvojitvi Jeruzalema so Rimljani ustanovili vazalno Judejsko kraljestvo.

Po smrti kralja Heroda Velikega leta 4 pr. n. št. se je njegovo kraljestvo razdelilo med njegove štiri sinove (Judejska tetrarhija). V Judeji, ki je obsegala največji del nekdanjega kraljestva, so Rimljani leta 6 n. št. odstavili kralja Heroda Arhelaja in z združitvijo Prave Judeje (biblijska Judah), Samarije in Edoma ustanovili provinco Judejo.[1]

Provinca Judeja je bila prizorišče treh judovsko-rimskih vojn: velikega judovskega upora (66-70 n. št.), Kvijetove vojne (115-117 n. št.) in Bar Kohbovega upora (132-135 n. št.). Po zadnji vojni je cesar Hadrijan provinco preimenoval v Palestinsko Sirijo (Syria Palæstina), Jeruzalem pa v Aelio Capitolino, s čimer je poskušal izbrisati zgodovinske vezi Judov s pokrajino Judejo.[2][3]

  1. H.H. Ben-Sasson, A History of the Jewish People, Harvard University Press, 1976, ISBN 0-674-39731-2, str. 246.
  2. H.H. Ben-Sasson, A History of the Jewish People, Harvard University Press, 1976, ISBN 0-674-39731-2, str. 334.
  3. Ariel Lewin, The archaeology of Ancient Judea and Palestine, Getty Publications, 2005, ISBN 0-892-36800-4, str. 33.

Developed by StudentB