Judeja (rimska provinca)

Judeja יהודה ‎ Iudaea
6–135
Glavno mesto	Caesarea Maritima 32°30′N, 34°54′E
Skupni jeziki	koinska grščina, aramejščina, latinščina, hebrejščina
Religija	rimsko mnogoboštvo, judaizem, zgodnje krščanstvo
do leta 41 prefekti, po letu 44 prokuratorji
• 6–9	Koponij
• 26–36	Poncij Pilat
• 64-66	Gezij Flor
• 117	Lusij Kvijet
• 130-132	Tinej Ruf
Judejsko kraljestvo
• 41–44	Herod Agripa I.
• 48–93/100	Herod Agripa II.
Zakonodajalec	Judejski sinedrij
Zgodovinska doba	Rimski principat
• Kvirinov popis prebivalstva	6
• kriza pod Kaligulo	37–41
• uničenje Drugega templja	4. avgust 70
• Bar Kohbova vstaja	132- 135
Predhodnice Naslednice Tetrarhija (Judeja) Syria Palaestina
Danes del	Izrael

Judeja (hebrejsko: יהודה ‎, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško: starogrško Ἰουδαία [Joudaía], latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.

Rimska republika je po porazu Mitridata VI. Pontskega v tretji mitridatski vojni (73-63 pr. n. št.) leta 63 pr. n. št. ustanovila provinco Sirijo. Prokonzul Pompej je še istega leta oblegal in osvojil Jeruzalem in s svojim vstopom oskrunil jeruzalemski tempelj. Po osvojitvi Jeruzalema so Rimljani ustanovili vazalno Judejsko kraljestvo.

Po smrti kralja Heroda Velikega leta 4 pr. n. št. se je njegovo kraljestvo razdelilo med njegove štiri sinove (Judejska tetrarhija). V Judeji, ki je obsegala največji del nekdanjega kraljestva, so Rimljani leta 6 n. št. odstavili kralja Heroda Arhelaja in z združitvijo Prave Judeje (biblijska Judah), Samarije in Edoma ustanovili provinco Judejo.^[1]

Provinca Judeja je bila prizorišče treh judovsko-rimskih vojn: velikega judovskega upora (66-70 n. št.), Kvijetove vojne (115-117 n. št.) in Bar Kohbovega upora (132-135 n. št.). Po zadnji vojni je cesar Hadrijan provinco preimenoval v Palestinsko Sirijo (Syria Palæstina), Jeruzalem pa v Aelio Capitolino, s čimer je poskušal izbrisati zgodovinske vezi Judov s pokrajino Judejo.^[2][3]

1. ↑ H.H. Ben-Sasson, A History of the Jewish People, Harvard University Press, 1976, ISBN 0-674-39731-2, str. 246.
2. ↑ H.H. Ben-Sasson, A History of the Jewish People, Harvard University Press, 1976, ISBN 0-674-39731-2, str. 334.
3. ↑ Ariel Lewin, The archaeology of Ancient Judea and Palestine, Getty Publications, 2005, ISBN 0-892-36800-4, str. 33.