Back Jupiter Afrikaans Jupiter (Planet) ALS ጁፒተር Amharic Chupiter (planeta) AN Þunor (tungol) ANG Jupita ANN ब्रेस्पति ग्रह ANP المشتري Arabic جوپيتر ARY المشترى ARZ
 Slika, ki jo je posnela sonda Voyager 1 leta 1979, s poudarjenimi barvami | |||||||||
| Oznake | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pridevniki | jupiterski | ||||||||
| Značilnosti tira | |||||||||
| Epoha: J2000 | |||||||||
| Odsončje | 816.620.000 km[1][2] 5,46 a.e. | ||||||||
| Prisončje | 740.520.000 km 4,95 a.e. | ||||||||
| 778.300.000 km 5,203 363 01 a.e. | |||||||||
| 777.390.000 km 5,197 266 692 | |||||||||
Obseg tira | 4,888 Tm 32,675 a.e. | ||||||||
| Izsrednost | 0,048 392 66 | ||||||||
| 4.332,589 dni (11,862 l) | |||||||||
| 398,88 dni | |||||||||
Povp. tirna hitrost | 13,07 km/s | ||||||||
Maks. tirna hitrost | 13,72 km/s | ||||||||
Min. tirna hitrost | 12,44 km/s | ||||||||
| Naklon tira | 1,305 30° (6,09° na Sončev ekvator) | ||||||||
| 100,556 15° | |||||||||
| 14,753 85° | |||||||||
| Znani Sateliti | 92 (od leta 2023) | ||||||||
| Fizikalne značilnosti | |||||||||
Ekvatorialni polmer | 71.492 km (11,209 Zemljinega) | ||||||||
Polarni polmer | 66.854 km (10,517 Zemljinega) | ||||||||
| 6,14×1010 km² (120,5 Zemljine) | |||||||||
| Prostornina | 1,431 28×1015 km³ (1321,3 Zemljine) | ||||||||
| Masa | 1,898 6×1027 kg (317.8 Zemljine) | ||||||||
Srednja gostota | 1,326 g/cm³ | ||||||||
| 24,79 m/s² (2,358 g) | |||||||||
| 59,5 km/s | |||||||||
Siderska vrtilna doba | 9,925 h[3] | ||||||||
Hitrost vrtenja na ekvatorju | 12,6 km/s = 45,300 km/h | ||||||||
| 3,13° | |||||||||
Rektascenzija severnega pola | 268,05° (17 h 52 min 12 s) | ||||||||
Deklinacija severnega pola | 64,49° | ||||||||
| Albedo | 0,52 | ||||||||
| |||||||||
| Atmosfera | |||||||||
Površinski tlak | 20–200 kPa[4] (plast oblakov) | ||||||||
| Sestava | ~86 % molekularni vodik ~13 % helij 0,1 % metan 0,1 % vodna para 0,02 % amonijak 0,0002 % etan 0,0001 % fosfin <0,00010 % vodikov sulfid | ||||||||
.svg){kind=small}
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja. Plinaste orjake Jupiter, Saturn, Uran in Neptun včasih imenujejo tudi »jupitrovski planeti«. Ime je dobil po rimskem bogu Jupitru. Planet ima po štetju iz leta 2023 92 lun.[5]
- ↑ Williams, David R. (16. november 2004). »Jupiter Fact Sheet« (v angleščini). NASA. Pridobljeno 21. februarja 2007.
- ↑ »Jupiter« (v angleščini). Evropska vesoljska agencija. 20. september 2004. Pridobljeno 21. februarja 2007.
- ↑ Seidelmann, P.K.; Abalakin, V.K.; Bursa, M.; Davies, M.E.; de Burgh, C.; in sod. (2001). »Report of the IAU/IAG Working Group on Cartographic Coordinates and Rotational Elements of the Planets and Satellites: 2000« (v angleščini). HNSKY Planitarium Program. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2018. Pridobljeno 2. februarja 2007.
- ↑ Anonymous (Marec 1983). »Probe Nephelometer«. Galileo Messenger (v angleščini). Št. 6. NASA/JPL. Pridobljeno 12. februarja 2007.
- ↑ »Odkrili ducat novih Jupitrovih lun«. www.portalvvesolje.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2023. Pridobljeno 5. februarja 2023.