Kanarski otoki Canarias (špansko) | |||
---|---|---|---|
Comunidad autónoma | |||
| |||
Himna: Arrorró "Himna Kanarskih otokov" | |||
Lega Kanarskih otokov glede na Španijo | |||
Koordinati: 28°N 16°W / 28°N 16°W | |||
Država | Španija | ||
Največje mesto | Las Palmas de Gran Canaria | ||
Glavno mesto | Santa Cruz de Tenerife in Las Palmas de Gran Canaria[1] | ||
Površina | |||
• Skupno | 7.493 km2 | ||
Rang | 1,88 % Španije | ||
Prebivalstvo (2021)[2] | |||
• Skupno | 2.172.944 | ||
• Rang | 8. | ||
• Gostota | 290 preb./km2 | ||
• | 4,58 % Španije | ||
Demonimi | Kanarčan canario/-a | ||
Časovni pas | UTC (WET) | ||
• Poletni | UTC+1 (WEST) | ||
Koda ISO 3166 |
| ||
Najbolj poseljen otok | Tenerife | ||
Uradni jezik | španščina | ||
Statut | 7. november 2018 | ||
HDI (2018) | 0,861[3] zelo visok · 15. |
Kanarski otoki (špansko Canarias, špansko: [kaˈnaɾjas]), so španska avtonomna skupnost in arhipelag v Makaroneziji v Atlantskem oceanu. Na svoji najbližji točki afriški celini so 100 km zahodno od Maroka in Zahodne Sahare. So najjužnejša izmed avtonomnih skupnosti Španije. Otoki so najbolj naseljeno posebno ozemlje Evropske unije.[4][5]
Sedem glavnih otokov je (od največjega do najmanjšega po površini) Tenerife, Fuerteventura, Gran Canaria, Lanzarote, La Palma, La Gomera in El Hierro. Arhipelag vključuje veliko manjših otokov in otočkov, vključno z La Graciosa, Alegranza, Isla de Lobos, Montaña Clara, Roque del Oeste in Roque del Este. Vključuje tudi številne čeri, vključno z Garachico in Anago. V starih časih so otoško verigo pogosto imenovali otočki sreče.[6] Kanarski otoki so najjužnejša regija Španije ter največje in najbolj naseljeno otočje Makaronezije.[7] Kanarski otoki so zaradi svoje lege v zgodovini veljali za vez med štirimi celinami Afriko, Severno Ameriko, Južno Ameriko in Evropo.[8]
Leta 2023 so imeli Kanarski otoki 2.236.013 prebivalcev z gostoto 299 prebivalcev na km², zaradi česar so sedma najbolj naseljena avtonomna skupnost v Španiji. Prebivalstvo je večinoma skoncentrirano na obeh glavnih otokih: približno 43 % na otoku Tenerife in 40 % na otoku Gran Canaria.
Kanarski otoki, zlasti Tenerife, Gran Canaria, Fuerteventura in Lanzarote, so pomembna turistična destinacija z več kot 12 milijoni obiskovalcev na leto. To je posledica njihovih plaž, subtropskega podnebja in pomembnih naravnih znamenitosti, zlasti Maspalomasa na Gran Canariji in gore Teide (svetovna dediščina) na Tenerifih. Teide je najvišji vrh v Španiji in tretji najvišji vulkan na svetu, merjeno od vznožja na oceanskem dnu.[9] Otoki imajo topla poletja in dovolj tople zime, da je podnebje na ravni morja tehnično tropsko. Količina padavin in stopnja zmernosti morja se razlikujeta glede na lokacijo in nadmorsko višino. Otočje vključuje zelene površine in polpuščavo. Visoke gore otokov so idealne za astronomska opazovanja, saj ležijo nad plastjo temperaturne inverzije. Posledično se otočje ponaša z dvema profesionalnima astronomskima observatorijema: observatorijem Teide na Tenerifu in observatorijem Roque de los Muchachos na La Palmi.[10]
Leta 1927 je bila provinca Kanarski otoki razdeljena na dve provinci. Leta 1982 je bila ustanovljena avtonomna skupnost Kanarski otoki. Mesti Santa Cruz de Tenerife in Las Palmas de Gran Canaria sta skupaj prestolnici otokov.[11][12] Ti mesti sta tudi prestolnici provinc Santa Cruz de Tenerife oziroma Las Palmas. Las Palmas de Gran Canaria je največje mesto na Kanarskih otokih od leta 1768, razen za kratek čas v 1910-ih. Med teritorialno delitvijo Španije leta 1833 in letom 1927 je bil Santa Cruz de Tenerife edina prestolnica Kanarskih otokov. Leta 1927 je bilo z odlokom odrejeno, da si glavno mesto Kanarskih otokov delita dve mesti, in ta ureditev traja do danes. Tretje največje mesto na Kanarskih otokih je San Cristóbal de La Laguna (še eno območje svetovne dediščine) na Tenerifih.[13]
V dobi velikih geografskih odkritij so bili otoki glavna postojanka za španske galeje med špansko kolonizacijo Amerik, ki so plule tako daleč proti jugu, da bi ujeli prevladujoče severovzhodne pasate.[14][15]