Kepler-Bouwkampova konstanta

Zaporedno izmenično včrtavanje pravilnih mnogokotnikov in njim včrtanih krožnic v enotsko krožnico . naj bi po Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru.
Stvarni dvorazsežni model Osončja v smislu Keplerjeve konstrukcije. Tiri Zemlje, Venere in Merkurja () že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice .
Keplerjev trirazsežni model Osončja s platonskimi telesi iz dela Kozmografska nedoumljivost (Mysterium cosmographicum, 1596)

Kepler-Bouwkampova konstánta [képler-bovkámpova ~] (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba ali ) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice. Najprej enakostranični trikotnik, nato njemu včrtana krožnica , njej včrtani kvadrat, njemu včrtana krožnica , njej včrtani petkotnik, včrtana krožnica , šestkotnik, včrtana krožnica , sedemkotnik in tako naprej. Polmer krožnice v limiti je dana konstanta.[1] Konstanta se imenuje po Johannesu Keplerju in Christoffelu Bouwkampu.[2][3]

  1. Finch (2003).
  2. Kepler (1596).
  3. Bouwkamp (1965).

Developed by StudentB