Kibernetika

Ta članek vključuje seznam virov, nadaljnjega branja ali zunanjih povezav, njegovi viri pa ostajajo nejasni, ker nima sprotnih sklicev. Prosimo, pomagajte ga izboljšati z uvedbo več natančnih sklicev. (aprila 2023) (Spoznajte kdaj in kako odstraniti to sporočilo)

Kibernetika je nova multidisciplinarna znanost ("New Science"), ki se ukvarja s funkcioniranjem živih in tehničnih sistemov ter sociotehničnih in družbenih sistemov. Da bi se delovanje sistemov usmerilo k želenemu cilju po določeni "poti", potrebujejo upravljanje (kontrolo) in komuniciranje, ki v popravljajočem procesu ("error-correcting") omogočajo doseganje ciljev.

Začetki kibernetike najverjetneje segajo v leto 1943, ko so Rosenblueth, Wiener in Bigelow objavili "Behavior Purpose and Teleology". Večinoma gre za namensko in napovedno vedenje. Zgodovinar kibernetike Peter Asaro je zapisal, da je prve koncepte kibernetike sestavil psihiater W. Ross Ashby leta 1940 na podlagi Cannonove teorije homeostaze (okoli leta 1932). O samoregulativnem oziroma samoupravljajočem homeostatičnem vedenju lahko govorimo v okolju, polnem motenj, ki povzročajo spremembe v homeostazi živih sistemov.

Norbert Wiener je v svoji knjigi iz leta 1948 označil kibernetiko kot novo znanost o "Kontroli in komunikaciji v živalih in strojih" z grško besedo "kubernetes", ki pomeni "krmar" ali "ladijski pilot". Krmar ali pilot ali šofer itd. lahko izvajajo ciljno usmerjeno in "korektivno" vedenje proti nekemu cilju. Tak "krmilno-uravnalni" življenjski primer je podoben drugim življenjskim primerom doseganja ciljev v vsakdanjem življenju, kot so npr. vožnja z avtomobilom v službo ali na izlete, pilotiranje letala, obisk trgovine ali tržnice s točno določenim namenom, govorjenje, hoja, tek, šport ... Vse človekove dejavnosti so ciljno usmerjene in smiselne.

"Krmar, pilot" proizvaja cilje in jih poskuša doseči s pomočjo "Kontrole in Komunikacije..." v organizmu v različnih okoliščinah (nevihta, poplava, sonce itd.).

Takšna razlaga kibernetike poudarja, da so "krmiljenje" ali "pilotiranje" ali "vladanje" (Platon, Amper) najzgodnejši in zelo dobro razloženi življenjski primeri samo-upravljajočega oziroma namenskega vedenja. Organizmi ustvarjajo in dosegajo cilje (namene, želje, pričakovanja itd.) skozi krmilne (kontrolne) procese s povratnimi informacijami v negativnih ali pozitivnih zankah ("feedback" ali "feedforward"). Različne poti skozi živčni sistem (senzor --> efektor) omogočajo krmarju kreativno reševanje problema, medtem ko z odločanjem dosega cilje v različnih meteoroloških pogojih.

Razvoj kibernetike se je začel med drugo svetovno vojno, potem ko so Wiener in Bigelow ter McCulloch in Pitts opredelili podobnost delovanja živih bitij in strojev tako v strukturi kot v funkciji tako, da je oboje mogoče opisati v smislu sistemov. V letih 1950-60 je eksplozija KIBERNETIKE močno vplivala na svet naravoslovnih in družbenih ved.

Najprej se je kibernetika v praksi začela uporabljati pri upravljanju velikih tehničnih sistemov in avtomatizaciji v industriji, prometu, energetiki, danes pa je praktično prodrla že v vsa področja življenja.

Prvo praktično uporab kibernetike je mogoče zaslediti pri gradnji velikih ranžirnih postaj na železnicah. Sledila je uporaba v vojaški industriji ZDA za vodenje topovskega ognja protiletalskih topov in izdelavi letalonosilk. Po drugi svetovni vojni se je njena uporaba širila v vsa področja našega življenja. Bistveni elementi za praktično uporabo kibernetike so sistemi s povratno zvezo (angleško feedback in feedforward), komunikacija, informacija, preverjanje informacije.