Komet

Kometi – jedro, koma in rep:

• Zgoraj: 9P/Tempel (izstrelek s trkom: Deep Impact) in 67P/Čurjumov-Gerasimenko (Rosetta)
• na sredini: 17P/Holmes in njegov modri ioniziran rep in 81P/Wild (Wild 2) ob srečanju z sondo Stardust
• Spodaj: Hale–Bopp opazovan iz zemlje leta 1997 in C/2011 W3 (Lovejoy) fotografiran iz Zemljine orbite

Komèt (grško starogrško κομήτης: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu. Skoraj vsa masa kometa je v njegovem jedru, ki je sestavljen iz kamenja in niklja ter železa. Ti delci so med seboj povezani z ledom. Ko se komet približa Soncu, se ta led spremeni v plin. Ta plinasti oblak se potem razporedi okrog jedra kometa in nastane koma. Koma je plinasta in prašna ovojnica jedra. Sončev veter potem odbija delce prahu iz kome in pojavi se dolg rep, ki je dolg tudi do 100.000 km in je usmerjen stran od Sonca. Najbolj znan komet je Halleyjev komet, ki ima obhodno dobo 76 let.

Tirnica kometa lahko seka tudi tirnico Zemlje. Ko potuje Zemlja skozi področje z delci, ki jih je zapustil komet, se pojavi meteorski roj. Najboljh znan takšen roj so Perzeidi med 9. in 13. avgustom, ko Zemlja potuje preko tirnice kometa Swift-Tuttle. Na poti skozi tirnico Halleyjevega kometa nastane v oktobru meteorski roj Orionidov.

Kometi se razlikujejo od asteroidov po repu (komi), ki se nahaja za kometom. V daljšem času lahko komet izgubi vse hlapljive snovi. S tem postane podoben asteroidom.^[1] Kometi in asteroidi se razlikujejo tudi po mestu nastanka. Kometi so nastali v zunanjem delu Osončja, asteroidi pa v notranjem delu.^[2]

V novembru 1999 (2008)so poznali 3572 kometov,^[3] od katerih jih je 1500 Kreutzovih bližnjesončevih kometov in 400 je kratkoperiodičnih. To je verjetno izredno majhen del teles, ki bi lahko bili kometi, saj predvidevajo, da je takšnih okoli trilijon.^[4] Običajno vsako leto s prostim očesom vidimo samo enega,^[5] pa še ta ni vedno zanimiv za širšo javnost.

1. ↑ »Frequently asked questions«. www.esa.int (v angleščini). Pridobljeno 19. februarja 2023.
2. ↑ »Center for NEO Studies«. cneos.jpl.nasa.gov. Pridobljeno 19. februarja 2023.
3. ↑ Known populations of solar system objects: Arhivirano 2013-05-08 na Wayback Machine., Wm. Robert Johnston
4. ↑ »How many comets are there?«. www.esa.int (v angleščini). Pridobljeno 19. februarja 2023.
5. ↑ The Rate of Naked-Eye Comets from 101 BC to 1970 AD, A. Lewis Licht, University of Illinois, Oktober 1998