Kranjska | |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
dežela Svetega rimskega cesarstva, Avstrijskega cesarstva, Avstro-Ogrske | |||||||||||
973–1918 | |||||||||||
Najstarejši znani samostojni prikaz Vojvodine Kranjske: zemljevid Wolfganga Laziusa iz leta 1561 | |||||||||||
Glavno mesto | Ljubljana | ||||||||||
Vlada | |||||||||||
vojvoda | |||||||||||
• 1916-18 | Karel I. | ||||||||||
deželni glavar | |||||||||||
• 1912-18 | Ivan Šusteršič | ||||||||||
Zakonodajno telo | kranjski deželni zbor | ||||||||||
Zgodovina | |||||||||||
• prva listinska omemba Kranjske krajine | 973 | ||||||||||
• povzdig v vojvodino | 1364 | ||||||||||
• vključitev v Ilirske province | 1809-14 | ||||||||||
• ukinitev | 1918 | ||||||||||
| |||||||||||
Danes del | Slovenija, Italija |
Kranjska [krán’ska] (starinsko Krajnska, latinsko Carniola, nemško Krain) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Prvič je bila omenjena leta 973 kot del vojvodine Koroške.
Od leta 1002 naprej je bila Kranjska samostojna mejna grofija s svojimi mejnimi grofi. Leta 1364 je postala vojvodina in od leta 1849 do leta 1918 je bila kronovina. Kot upravna enota je bila Kranjska del Svetega rimskega cesarstva in nato habsburške monarhije.
Z ustanovitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ukinjena, velik del njenega ozemlja pa je z rapalsko pogodbo pripadel Italiji.
Danes je ozemlje nekdanje Kranjske skoraj v celoti v Republiki Sloveniji, majhen del pa je tudi v Republiki Italiji.[1][opombe 1]
Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=opombe>
oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=opombe}}
(glej stran pomoči).