Lantan

Lantan, 57La
Lantan
IzgovarjavaIPA: [lantán]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(La)138,90547(7)[1]
Lantan v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


La

Ac
barijlantancerij
Vrstno število (Z)57
Skupinan/a
Periodaperioda 6
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Xe] 5d1 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 18, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče920 °C
Vrelišče3464 °C
Gostota (blizu s.t.)6,162 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)5,94 g/cm3
Talilna toplota6,20 kJ/mol
Izparilna toplota400 kJ/mol
Toplotna kapaciteta27,11 J/(mol·K)
Parni tlak (ekstrapoliran)
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.732 1.935 2.185 2.499 2.905 3.453
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3 (močno bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,10
Ionizacijske energije
  • 1.: 538,1 kJ/mol
  • 2.: 1067 kJ/mol
  • 3.: 1850,3 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 187 pm
Kovalentni polmer207±8 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte lantana
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturadvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
Double hexagonal close packed kristalna struktura za lantan
Hitrost zvoka tanka palica2475 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezekα, poly: 12,1 µm/(m⋅K) (at r.t.)
Toplotna prevodnost13,4 W/(m⋅K)
Električna upornostα, poly: 615 nΩ⋅m (at r.t.)
Magnetna ureditevparamagnetik[3]
Magnetna susceptibilnost+118.0·10−6 cm3/mol (298 K)[4]
Youngov modulα form: 36,6 GPa
Strižni modulα form: 14,3 GPa
Stisljivostni modulα form: 27,9 GPa
Poissonovo razmerjeα form: 0,280
Mohsova trdota2,5
Trdota po Vickersu360–1750 MPa
Trdota po Brinellu350–400 MPa
Številka CAS7439-91-0
Zgodovina
OdkritjeCarl Gustaf Mosander (1838)
Najpomembnejši izotopi lantana
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
137La sint. 6×104 y ε 137Ba
138La 0,089% 1,05×1011 y ε 138Ba
β 138Ce
139La 99,911% stabilen
Kategorija Kategorija: Lantan
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57. Lantan je srebrno bela kovina, ki spada v 3. skupino periodnega sistema elementov in v skupino lantanoidov. V naravi se nahaja v nekaterih redkozemeljskih mineralih, običajno v kombinaciji s cerijem in drugimi redkozemeljskimi elementi. Lantan je kovna, raztezna in mehka kovina, ki na zraku hitro oksidira. Proizvaja se iz mineralov monazita in bastnezita z zapleteno večstopenjsko ekstrakcijo. Lantanove spojine se uporabljajo kot katalizatorji, aditivi za steklo, ogljene elektrode za obločne luči, kresilne kamenčke za vžigalnike, elektronske katode, scintilatorje itd. Lantanov karbonat (La2(CO3)3) je zdravilo proti hiperfosfatemiji.

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
  3. Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Developed by StudentB