Le Havre Lé Hâvre (normansko) | |||
---|---|---|---|
podprefektura in občina | |||
Le Havre septembra 2019 | |||
| |||
Koordinati: 49°29′N 0°06′E / 49.49°N 0.10°E | |||
Država | Francija | ||
Regija | Normandija | ||
Departma | Seine-Maritime | ||
Okrožje | Le Havre | ||
Kanton | Le Havre-1, 2, 3, 4, 5 and 6 | ||
Interkomunaliteta | Le Havre Seine Métropole | ||
Upravljanje | |||
• Župan (2020–2026) | Édouard Philippe[1] (Horizons) | ||
Površina 1 | 46,95 km2 | ||
• Urbano (2018) | 194,9 km2 | ||
• Metropolitansko obm. (2018) | 995,8 km2 | ||
Prebivalstvo (1 januar 2021)[2] | 166.058 | ||
• Rang | 15. v Franciji | ||
• Gostota | 3.500 preb./km2 | ||
• Urbano (2018) | 234.945 | ||
• Urbana gostota | 1.200 preb,/km2 | ||
• Metropolitansko obm. (2018) | 337.086 | ||
• Metropolitanska gostota | 340 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) | ||
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) | ||
INSEE/Poštna številka | 76351 /76600, 76610, 76620 | ||
Spletna stran | www.lehavre.fr | ||
Unescova svetovna dediščina | |||
Uradno ime | Le Havre, the City Rebuilt by Auguste Perret | ||
Varovalni pas | 114 ha | ||
Kriterij |
| ||
Referenca | 1181 | ||
Vpis | 2005 (29. zasedanje) | ||
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Le Havre (normansko Lé Hâvre, normansko Lé Hâvre [lɛ ɑvʁ(é)]) je pristaniško mesto v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severni Franciji s skoraj 170.000 prebivalci. Je na desnem bregu izliva reke Sene v kanalu jugozahodno od Pays de Caux, zelo blizu začetnega poldnevnika. Le Havre je najbolj naseljena občina Zgornje Normandije, čeprav je celotno prebivalstvo večjega somestja Le Havre manjše od prebivalstva Rouena. Za Reimsom je tudi druga največja subprefektura v Franciji. Ime Le Havre pomeni »pristanišče«. Njegovi prebivalci so znani kot Havrais ali Havraises.[3]
Mesto in pristanišče je leta 1517 ustanovil kralj Franc I. Gospodarski razvoj v zgodnjem novem času so zavirale verske vojne, spopadi z Angleži, epidemije in neurja. Konec 18. stoletja je Le Havre začel rasti in pristanišče je najprej začelo s trgovino s sužnji, nato pa z drugo mednarodno trgovino. Po bombnih napadih leta 1944 je podjetje Auguste Perret začelo mesto ponovno graditi v betonu. Naftna, kemična in avtomobilska industrija so bile med Trente Glorieuses (povojni razcvet) dinamične, vendar so 1970-ta zaznamovala konec zlate dobe čezoceanskih ladij in začetek gospodarske krize: prebivalstvo se je zmanjšalo, brezposelnost se je povečala in ostaja na visoki ravni.
Spremembe v letih 1990–2000 so bile številne. Desnica je zmagala na občinskih volitvah in mesto zavezala na pot preoblikovanja ter si prizadevala za razvoj storitvenega sektorja in novih industrij (aeronavtika, vetrne turbine). Projekt Port 2000 je povečal kontejnersko zmogljivost, da bi lahko konkuriral pristaniščem severne Evrope, preoblikoval južne predele mesta in čezoceanske ladje so se vrnile. Sodobni Le Havre ostaja pod močnim vplivom svoje zaposlitvene in pomorske tradicije. Njegovo pristanišče je po skupnem prometu drugo največje v Franciji, takoj za Marseillom, in največje francosko kontejnersko pristanišče.
Leta 2005 je UNESCO osrednje mesto Le Havre vpisal na seznam svetovne dediščine zaradi njegove edinstvene obnove in arhitekture po drugi svetovni vojni.[4] Muzej moderne umetnosti Andréja Malrauxa je drugi v Franciji po številu impresionističnih slik. Državni svet mest in vasi v Bloomu je mestu podelil dve roži na tekmovanju mest in vasi v Bloomu.[5]