Liter | |
---|---|
Informacije o enoti | |
Sistem enote | ne-SI enota, sprejemljiva za uporabo s sistemom SI |
Enota | prostornina |
Simbol | l ali L[1] |
V osnovnih enotah SI: | 1 L = 10−3 m3 |
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra. Ni del mednarodnega sistema enot (SI) – izpeljana enota SI za prostornino je kubični meter, je pa po dogovoru Mednarodnega urada za uteži in mere zaradi razširjenosti v vsakdanjem življenju liter sprejemljiv za uporabo s sistemom SI.[1]
Masa enega litra čiste vode znaša skoraj natanko en kilogram, saj je bila to prvotna definicija kilograma po francoskem metričnem sistemu enot.[2] Vendar pa je tolikšna količina vode nestabilna in s tem neuporabna za definicijo merske enote, zato so kasnejše izdaje sistema odpravile neposredno zvezo. Med leti 1901 in 1964 je bila definicija postavljena v obratni smeri – liter je bil definiran kot prostornina kilograma vode pri največji gostoti in standardnem tlaku, sam kilogram pa kot masa mednarodnega prototipnega kilograma (fizičnega predmeta). Vendar je tudi takšna zveza v praksi problematična, saj je točna masa določene prostornine vode odvisna od temperature (z največjo gostoto pri 3,984 °C), tlaka, čistosti in celo od izotopske sestave. Sodobne meritve standardnega vzorca vode (»Vienna Standard Mean Ocean Water«) so pokazale, da ima gostoto 0,999975 ± 0,000001 kg/L pri točki največje gostote in tlaku ene atmosfere (101.325 Pa).[3]
Kljub temu je uporaba litra zelo razširjena v vsakdanjem življenju za izražanje prostornine tekočin, pa tudi v stroki, kadar okoliščine ne zahtevajo skrajne natančnosti in popolne skladnosti s standardom SI.