Londonski Tower

Kraljeva palača njegovega veličanstva in trdnjava Tower of London
Lega	London Borough of Tower Hamlets
Koordinati	51°30′29″N 00°04′34″W / 51.50806°N 0.07611°W / 51.50806; -0.07611
Površina	Grad: 4,9 ha Tower Liberties: 2,4 h
Višina	27 m
Zgrajeno	Beli stolp: 1078 Notranji oddelek: 1190-ta Obnova: 1285 Širitev: 1377–1399
Obiskovalci	2.984.499 (v 2019)[1]
Lastnik	Kralj Karel III. v imenu krone[2]
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Tip	Kulturno
Kriterij	ii, iv
Razglasitev	1988 (12. zasedanje)
evid. št.	488
Država	Združeno kraljestvo
Evropa in Severna Amerika
Listed Building – Grade I
Listed Building – Grade II
Geografska lega: Kraljeva palača njegovega veličanstva in trdnjava Tower of London, Anglija

Londonski Tower, uradno kraljeva palača in trdnjava njegovega veličanstva Tower of London, je zgodovinski grad na severnem bregu reke Temze v središču Londona v Angliji. Leži v londonskem okrožju Tower Hamlets, ki je ločeno od vzhodnega roba kvadratne milje City of London z odprtim prostorom, znanim kot Tower Hill. Ustanovljen je bil proti koncu leta 1066 kot del normanskega osvajanja. Beli stolp, po katerem je celoten grad dobil ime, je zgradil Viljem Osvajalec leta 1078 in je bil simbol zatiranja, ki ga je v Londonu izvajal nov normanski vladajoči razred. Grad je bil uporabljen tudi kot zapor od leta 1100 (Ranulf Flambard) do leta 1952 (dvojčka Kray),^[3] čeprav to ni bil njegov glavni namen. Veličastna palača na začetku svoje zgodovine je služila kot kraljeva rezidenca. Kot celota je stolp kompleks več stavb, postavljenih znotraj dveh koncentričnih obročev obrambnega obzidja in jarka. Bilo je več faz širitve, predvsem pod kralji Rihardom I., Henrikom III. in Edvardom I. v 12. in 13. stoletju. Splošna postavitev, vzpostavljena v poznem 13. stoletju, ostaja kljub poznejšim dejavnostim na mestu.

Londonski Tower je imel pomembno vlogo v angleški zgodovini. Večkrat je bil oblegan in nadzor nad njim je bil pomemben za nadzor države. Stolp je različno služil kot orožarna, zakladnica, menažerija, dom kraljeve kovnice, javni arhiv in dom kronskih draguljev Anglije. Od zgodnjega 14. stoletja do vladavine Karla II. v 17. stoletju je ob kronanju monarha potekala procesija od stolpa do Westminstrske opatije. V odsotnosti monarha je za grad zadolžen nadzornik Towerja. To je bil močan in zaupanja vreden položaj v srednjem veku. V poznem 15. stoletju sta bila v stolpu na gradu nastanjena princa, ko sta skrivnostno izginila, domnevno umorjena. Pod Tudorji se je stolp manj uporabljal kot kraljeva rezidenca in kljub poskusom, da bi grad ponovno utrdili in popravili, je njegova obramba zaostajala za razvojem topništva.

Vrhunec uporabe gradu kot zapora je bilo v 16. in 17. stoletju, ko so bile številne osebnosti, ki so padle v nemilost, na primer Elizabeta I. Angleška, preden je postala kraljica, sir Walter Raleigh in Elizabeth Throckmorton, zaprti znotraj njegovih zidov. Ta uporaba je privedla do izraza »poslan v stolp«. Kljub trajnemu slovesu mesta mučenja in smrti, ki so ga popularizirali verski propagandisti iz 16. stoletja in pisci iz 19. stoletja, je bilo pred svetovnima vojnama v 20. stoletju znotraj stolpa usmrčenih le sedem ljudi. Usmrtitve so pogosteje izvajali na zloglasnem Tower Hillu severno od gradu, kjer se jih je v 400-letnem obdobju zgodilo 112. V drugi polovici 19. stoletja so se ustanove, kot je Kraljeva kovnica, preselile iz gradu na druge lokacije, zaradi česar so številne stavbe ostale prazne. Anthony Salvin in John Taylor sta izkoristila priložnost in obnovila stolp v srednjeveški videz, s čimer sta odstranila številne prazne postsrednjeveške strukture.

V prvi in drugi svetovni vojni je bil stolp ponovno uporabljen kot zapor in je bil priča usmrtitvam 12 moških zaradi vohunjenja. Po drugi svetovni vojni so popravili škodo med Blitzom in grad ponovno odprli za javnost. Danes je Londonski Tower ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v državi. Pod ceremonialnim vodstvom nadzornika stolpa, ki ga upravlja rezidenčni guverner Londonskega Towra in skrbnik hiše draguljev, varujejo pa ga stražarji Yeomen, za lastnino skrbi dobrodelna organizacija Historic Royal Palaces in je zaščitena kot območje svetovne dediščine.

1. ↑ »Latest Visitor Figures«. Association of Leading Visitor Attractions. Pridobljeno 23. oktobra 2020.
2. ↑ »History«. Historic Royal Palaces. Pridobljeno 22. julija 2013.
3. ↑ Tower of London Frequently Asked Questions, Historic Royal Palaces, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2013, pridobljeno 2. decembra 2015