Lunin mrk

Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini. Ko se to zgodi, se svetloba od Lune ne more odbijati, saj je v senci Zemlje. Sicer polna luna postane temna, del Sončeve svetlobe pa zaradi loma le-te v Zemljini atmosferi Luno vseeno doseže. Večina modre svetlobe se zaradi kisika in ozona v ozračju razprši in ostanejo v glavnem odtenki rdeče barve v katerih posledično sveti Luna. Pri tem je odtenek barve Lune odvisen od trenutnih lastnosti zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in Luno. Do delnega ali polsenčnega Luninega mrka pride, ko Luna zaide v Zemljino polsenco in se sence sploh ne dotakne. Sij Lune se le malo zmanjša in zato mrka neizkušen opazovalec sploh ne more opaziti.

Lunin mrk se večinoma pojavi dvakrat letno.

Za seznam luninih mrkov glej § Pretekli in prihodnji lunini mrki.