Republika Malta Repubblika ta' Malta Republic of Malta | |
---|---|
Geslo: Virtute et constantia | |
Himna: L-Innu Malti | |
Glavno mesto | Valletta |
Največje mesto | San Pawl il-Baħar |
Uradni jeziki | malteščina, angleščina |
Demonim(i) | Maltežan |
Vlada | parlamentarna republika |
• predsednica: | Myriam Spiteri Debono |
Robert Abela | |
Neodvisnost | |
• Država Malta | 21. septembra 1964 |
• Republika | 13. decembra 1974 |
Površina | |
• skupaj | 316 km2 (185.) |
• voda (%) | zanemarljivo |
Prebivalstvo | |
• ocena 2019 | 493.559 (167.) |
• popis 2021 | 519.562 |
• gostota | 1700/km2 (9.) |
Gini (2018) | 28,7 · 15. |
HDI (2018) | 0,885 · 28. |
Valuta | evro (EUR) |
Časovni pas | UTC +1 (CET) |
• poletni | UTC +2 (CEST) |
Klicna koda | 356 |
Internetna domena | .mt |
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju. Sestavlja jo 20 otokov in čeri, ki ležijo 93 km južno od Sicilije (Italija) in 288 km severno od Libije v severni Afriki. Stalno naseljena sta samo otoka Malta in Gozo (Għawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno. Malta ima okrog 400.000 prebivalcev in dva uradna jezika: malteščino in angleščino. Glavno mesto republike je Valletta na otoku Malta.
Malta je bila zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Od neolitika naprej so otočju gospodarili Feničani, Rimljani, Arabci, Normani, Bizantinci, malteški vitezi (ivanovci), ki so dali otočju svojstven pečat, Francozi in Angleži. Na otočju je leta 60 doživel brodolom sveti Pavel, ki je na otoke prinesel krščanstvo. Katoliška vera je zdaj uradna in najpogostejša vera na Malti.
Malta je postala neodvisna, prej pod Združenim kraljestvom, leta 1964. Od leta 2004 je članica Evropske unije, poleg tega pa je članica Skupnosti narodov in Organizacije združenih narodov.