Marjeta Antiohijska

Sveta Marjeta Antiohijska
Sv. Marjeta Antiohijska. Ikona tiskana na papir, konec 19. stoletja.
devica, mučenka
Rojstvo	cca. 292 Antioch of Pisidia[d], Pizidija, Rimsko cesarstvo
Smrt	cca. 307 Antioch of Pisidia[d]
Čaščenje	Rimskokatoliška cerkev, Vzhodne Cerkve, Vzhodna pravoslavna cerkev, Anglikanska cerkev
Romarsko središče	Westminstrska opatija, London
God	20. julij; 13. julij v Vzhodnih Cerkvah
Atributi	s križem v roki; premagan zmaj oz. hudič vklenjen na verigi
Zavetnik	porodnice, nosečnice, umirajoči, obolenja ledvic, kmetje, begunci, po krivem obtoženi; Queens' College Univerze v Cambridgeu; medicinske sestre; nekateri kraji na Malti
Ukinitev čaščenja	1969 (Papež Pavel VI.)[1]

Marjeta Antiohijska, tudi Margareta Antiohijska ali kar sveta Marjeta (slovenski pomen imena Biserka), devica, mučenka, na Vzhodu znana kot Sveta Marina Velika (grško Ἁγία Μαρίνα).

Na Zahodu se v rimskokatoliški in anglikanski Cerkvi obhaja njen god 20. julija, v Vzhodnih pravoslavnih Cerkvah pa se jo spominjajo 13. julija. Njen zgodovinski obstoj je precej vprašljiv. Za svetnico jo je razglasil papež Gelazij I. leta 494, toda pravo čaščenje se je pričelo šele s križarji. Verniki iz krščanskega sveta jo imajo za zelo močno priprošnjico v izpolnjevanju prošenj vseh tistih, ki se zatekajo k njej, katerih zavetnica je (porodnice, nosečnice, umirajoči, oboleli na ledvicah, kmetje, begunci, po krivem obtoženi, medicinske sestre …). Prebiranje njenih življenjepisov je zlasti v prvih stoletjih po njeni smrti zelo spodbujalo k širjenju njenega čaščenja.^[2]

1. ↑ Mary Clayton; Hugh Magennis (15. september 1994). The Old English Lives of St. Margaret. Cambridge University Press. str. 3. ISBN 978-0-521-43382-2.
2. ↑ Hugh Farmer, David: Margaret of Antioch, The Oxford Dictionary of Saints. Oxford University Press 2003. Oxford Reference Online. Oxford University Press. Pridobljeno 25. avgust 2014.