Mednarodni sistem enot

Osnovne enote SI
Simbol	Ime	Količina
A	amper	električni tok
K	kelvin	temperatura
s	sekunda	čas
m	meter	dolžina
kg	kilogram	masa
cd	kandela	jakost svetlobe
mol	mol	količina snovi

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega Système international (d'unités)) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje. Gre za skladen sistem merskih enot, ki temelji na sedmih osnovnih enotah - amper, kelvin, sekunda, meter, kilogram, kandela, mol - in na dvajsetih predponah za imena enot in simbole enot, ki se lahko uporabijo, kadar gre za večkratnike in dele enot. Sistem določa tudi imena za 22 izpeljanih enot, kot na primer lumen in watt, za druge pogoste fizične količine.

Osnovne enote so izpeljane iz invariantnih naravnih konstant, kot sta hitrost svetlobe v vakuumu in trojna točka vode, ki jih lahko opazujemo in merimo z veliko natančnostjo, in iz enega fizičnega artefakta. Artefakt je leta 1889 certificiran mednarodni prototip kilograma v obliki valja iz platine-iridija, ki ima nominalno enako maso kot en liter vode pri temperaturi tališča. Stabilnost tega prototipa je bila predmet velikih skrbi, tako da so se udeležene države odločile za revizijo na osnovi naravnih konstant, ki naj bi se začela veljati 20. maja 2019.^[1][2][3][4]

Izpeljane enote se lahko opredelijo v smislu osnovnih enot ali drugih izpeljanih enot. Sprejete so z namenom, olajšati merjenje različnih količin. SI naj bi bil sistem, ki se s časom razvija; nove enote in predpone se ustvarjajo ter definicije enot spreminjajo z mednarodnim sporazumom, saj tehnologija merjenja napreduje in natančnost meritev se izboljšuje. Najnovejša pridobljena enota, katal, je bila sprejeta leta 1999.

Zanesljivost sistema SI ni odvisna samo od natančnega merjenja standardov za osnovne enote v smislu različnih fizikalnih konstant narave, ampak tudi od natančne opredelitve teh konstant. Množica temeljnih konstant se s časom spreminja, saj znanost odkriva bolj stabilne konstante ali pa je obstoječe mogoče natančneje izmeriti. Meter je na primer leta 1983 bil definiran kot razdalja, ki jo svetloba v vakuumu prepotuje v danem delu sekunde, tako da je vrednost svetlobne hitrosti z vidika definiranih enot točna.

Razlog za razvoj SI je bila raznolikost enot, ki so nastale v okviru sistemov na osnovi centimeter-gram-sekunda (CGS) sistemov (zlasti neskladnost med sistematiko elektrostatičnih enot in elektromagnetnih enot), in neusklajenost med različnimi področji njih uporabe. Generalna konferenca o utežeh in merah (francosko: Conférence générale des poids et mesures - CGPM), ki je bila ustanovljena s Konvencijo o metrih iz leta 1875, je združila številne mednarodne organizacije, z namenom opredeliti definicije in standarde novega sistema ter standardizirati pravila za pisavo in predstavo meritev. Sistem je bil postal veljaven leta 1960 kot rezultat pobude, ki se je začela leta 1948. Temelji na sistemu enot meter-kilogram-sekunda (MKS) in ne na katerikoli varianti CGS. SI so odtlej sprejele vse države z izjemo Združenih držav Amerike, Liberije in Mjanmara.^[5]

1. ↑ Cho, Adrian (2017). »Plot to redefine the kilogram nears climax«. Science. Zv. 356, št. 6339. str. 670–671. doi:10.1126/science.356.6339.670. ISSN 0036-8075. PMID 28522473.
2. ↑ Milton, Martin (14. november 2016). »Highlights in the work of the BIPM in 2016« (PDF). str. 10. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. septembra 2017. Pridobljeno 1. februarja 2019.
3. ↑ Sklep CIPM / 105-13 (oktober 2016)
4. ↑ Materese, Robin (16. november 2018). »Historic Vote Ties Kilogram and Other Units to Natural Constants«. NIST (v angleščini). Pridobljeno 16. novembra 2018.
5. ↑ »The World Factbook Appendix G«. CIA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2011. Pridobljeno 26. oktobra 2017.