Back إجهاد (ميكانيكا) Arabic Tensión (mecánica) AST Gərginlik (mexanika) Azerbaijani Spaunnung BAR Механічнае напружанне Byelorussian Мэханічнае напружаньне BE-X-OLD Напрежение (механика) Bulgarian পীড়ন Bengali/Bangla Mehanički napon BS Tensió (mecànica) Catalan
Mehánska napétost (ali kar napétost) je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter (N/m²), nekoč kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm²). Enota N/m² se imenuje pascal. Glede na smer delovanja ločimo tlačno, natezno, upogibno, strižno, uklonsko in torzijsko (vzvojno) napetost. V bistvu gre za notranjo porazdelitev sil v telesu, ki uravnovešajo zunanje sile. Napetost je v splošnem tenzor 2. reda (glej napetostni tenzor) z devetimi komponentami, od katerih pa jih je le šest neodvisnih. Največjo možno napetost v danem materialu imenujemo trdnost, to je porušna ali zrušilna napetost. Komponenta sile, pravokotna na mejno ploskev, predstavlja normalno napetost (oznaka σ, glej tudi tlak), komponente vzporedne s ploskvijo pa tangentne ali strižne napetosti (oznaka τ, glej tudi strig in torzija).
Krhke snovi slabo prenašajo normalne napetosti, plastične in kovne pa strižne.