Mekongova delta Đồng bằng Sông Cửu Long Đồng Bằng Sông Mê Kông | |
---|---|
Regija | |
Riževa polja v Mekongovi delti. | |
Vzdevek: "Delta reke devetih zmajev ", "Zahod" | |
Provincial map | |
Koordinati: 10°02′N 105°48′E / 10.04°N 105.80°E | |
Država | Vietnam |
Površina | |
• Skupno | 40.576,6 km2 |
Nadm. višina | 0 m |
Prebivalstvo (2019) | |
• Skupno | 21.492.987 |
• Gostota | 530 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+07:00 (ICT) |
Mekongova delta (vietnamsko Đồng bằng Sông Cửu Long, dob. 'delta reke devetih zmajev' ali preprosto Đồng Bằng Sông Mê Kông, 'delta reke Mekong'), znana tudi kot Zahodna regija (Miền Tây) ali Jugozahodna regija (Tây Nam Bộ) je regija v jugozahodnem Vietnamu, kjer se reka Mekong približa in izliva v morje skozi mrežo rečnih kanalov. Regija Mekongove delte obsega velik del jugozahodnega Vietnama z več kot 40.500 km².[2] Velikost površine, ki jo pokriva voda, je odvisna od letnega časa. Zaradi mokre obalne geografije je pomemben vir kmetijstva in ribogojstva za državo.
Delta je bila naseljena že v 4. stoletju pr. n. št. Kot rezultat kmerske, vietnamske, kitajske in francoske poselitve v regiji imajo delta in njene vodne poti številna imena, vključno s kmerskim izrazom Bassac, ki se nanaša na spodnje porečje in največji rečni krak, ki teče skozenj.[3] Po ženevski konferenci leta 1954 je bil Vietnam razdeljen na dva dela[4], pri čemer je Južni Vietnam podedoval južno polovico Vietnama in postal država Vietnam in sčasoma Republika Vietnam, znana tudi kot Južni Vietnam, s svojimi upravnimi provincami. Po letu 1975 je Mekongova delta prenehala biti del Republike Vietnam, nasledila jo je sedanja vietnamska država. Danes regijo sestavlja 12 provinc: Long An, Đồng Tháp, Tiền Giang, An Giang, Bến Tre, Vĩnh Long, Trà Vinh, Hậu Giang, Kiên Giang, Sóc Trăng, Bạc Liêu in Cà Mau, skupaj s provinco- ravni občine Cần Thơ.
Mekongovo delto so poimenovali »biološka zakladnica«. Med letoma 1997 in 2007 je bilo zabeleženih več kot 1000 živalskih vrst, nove vrste rastlin, rib, kuščarjev in sesalcev pa so odkrili na prej neraziskanih območjih, vključno z laoško skalno podgano (Laonastes aenigmamus), ki naj bi bila izumrla.[5] Zaradi nizko ležeče obalne geografije je regija občutljiva na podnebne spremembe, ki povzročajo dvig morske gladine, poleg s tem povezanih vprašanj, kot sta obalna erozija in vdor slane vode.