Mesec

Ta članek govori o enoti za čas. Za Zemljin naravni satelit glej Luna.

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih. Njegovo trajanje je približno enako trajanju enega obhoda Lune na tiru okoli Zemlje.

Včasih so se v slovenščini uporabljala domača imena mesecev, vendar so jih do danes skoraj povsem izpodrinila latinizirana imena; isto velja tudi za Ruse. Nekaj jezikov pa je še ohranilo izvirna imena. Na Slovenskem se največkrat srečamo s hrvaškimi, češkimi in poljskimi imeni, ki jih podajamo v tabeli. Za primerjavo so dodana še imena mesecev v litovščini. Od baltskih jezikov je to edini, ki je ohranil izvirna imena mesecev.

št.	slovensko	staro slovensko	hrvaško	češko	poljsko	litovsko
I	januar	prosinec	siječanj	leden	styczeń	Sausis
II	februar	svečan	veljača	únor	luty	Vasaris
III	marec	sušec	ožujak	březen	marzec	Kovas
IV	april	mali traven	travanj	duben	kwiecień	Balandis
V	maj	veliki traven	svibanj	květen	maj	Gegužė
VI	junij	rožnik	lipanj	červen	czerwiec	Birželis
VII	julij	mali srpan	srpanj	červenec	lipiec	Liepa
VIII	avgust	veliki srpan	kolovoz	srpen	sierpień	Rugpjūtis
IX	september	kimavec	rujan	září	wrzesień	Rugsėjis
X	oktober	vinotok	listopad	říjen	październik	Spalis
XI	november	listopad	studeni	listopad	listopad	Lapkritis
XII	december	gruden	prosinac	prosinec	grudzień	Gruodis

Ob uveljavljenih in splošno sprejetih starih slovenskih imenih poznamo še celo vrsto različic, ki so pomensko motivirani po dejavnostih, dogajanju ali pomembnih praznikih v tistem obdobju. Najstarejši seznam slovenskih imen za mesece je Škofjeloški rokopis iz 1466, ki je precej podoben standardnemu seznamu, navedenemu v preglednici. Nekatera slovenska imena so tudi kalkirana: tako se ime rožnik po vsej verjetnosti ne nanaša na rože; prvotno izpričana je različica rženi cvet, torej označuje mesec, v katerem cveti rž. Ime rožnik se je razvilo šele pod nemškim vplivom.