Metapodatek

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Metapodatek (opodatek) je podatek, ki vsebuje informacije o nekem podatku, a ni del le-tega. Primer metapodatkov so dimenzije fotografije, vendar niso del slike.

Metapodatki vsebujejo podatke o podatkih; obsegajo podatke, ki se nanašajo na vsebino, strukturo, kvaliteto, lastništvo, distribucijo, tehnologijo, namen, uporabnost in druge elemente, ki so pomembni za pravilno interpretacijo oziroma uporabo podatkov. Prava definicija pojma ni znana, kar na številnih področjih, ki imajo stik z metapodatki, privede do različnih dojemanj.

Pomagajo nam pri iskanju pomembnih informacij o elektronskih virih in njihovi lokalizaciji, kar je pomembno še prav posebej v zadnjih letih, predvsem zaradi velikega porasta elektronskih virov. Poleg lokalizacije je pomembna tudi ohranitev le-teh virov ter metapodatkov, da bodo tako dostopni tudi v prihodnosti.

Izraz metapodatki so prvič uporabili okoli leta 1960, uradno pa leta 1970 v kontekstu DBMSs (Database Management Systems). Woodley (1999) je našel prvo omembo t. i. 'meta-data' (ang.) v diplomski nalogi o 'infologičnem pristopu do baz podatkov'. Izraz se je najhitreje razširil v Severni Evropi, vendar je kmalu postal priljubljen po celem svetu.

Večina metapodatkov je očem nevidna, saj se uporabljajo predvsem za izmenjavo podatkov med sistemi. Vidni primeri so HTML metaoznake (ang. metatags) na spletnih straneh in MARC zapisi za prenašanje datotek med knjižničnimi sistemi, lahko pa so tudi izraženi v strukturiranemu jeziku, npr. XML jeziku (Extensible Mark-up Language). Metapodatki , vgrajeni v HTML spletno stran, so vidni preko Dublin Core Element System-a, metapodatkovnega sistema za opisovanje spletnih virov.

Metapodatke lahko zasledimo na različnih mestih in v različnih oblikah. Na primer, metapodatki na spletno stran ali elektronski dokument so lahko del dokumenta samega, vgrajeni neposredno v dokument kot metaoznake. Metapodatke v takšni obliki lahko beremo v HTML ali XML obliki, in jih ne bomo mogli najti, denimo, na spletnem iskalniku. Metapodatke lahko najdemo tudi kot del digitalnega objekta, torej kot del celote. Tak primer so digitalizirani glasbeni albumi, na katerih je denimo deset skladb, slike ovitka, besedilo skladb in še kaj. Takšni metapodatki so vidni le preko sistemov za upravljanje vsebin, kateri so pomembni za nastanitev podatkov v digitalni arhiv. Metapodatke pa lahko najdemo tudi kot nadomestne zapise, kateri so ločeni od vira informacij, katerega opisujejo. Ti omogočajo uporabnikom brskanje po več zapisih hkrati, namesto iskanja posameznih virov.